Uvodnik: SOCIALNA PSIHOLOGIJA
Začelo se je novo šolsko leto in delovna ekipa Panike je že v nizkem štartu. Za vas tokrat pripravljamo uvodnik, v katerem vam bomo na kratko predstavili teme in področja, s katerimi se bomo letos ukvarjali v uredništvu za socialno psihologijo. V naslednjih 61 vrsticah vas bomo torej skušali prepričati, da se splača vsak teden preveriti, ali je bil na spletni strani Panike objavljen kakšen zanimiv članek.
Zakaj pa si socialna psihologija zasluži dragocene minute vašega časa? Dejstvo je, da smo ljudje socialna bitja. Če želimo torej razumeti sebe, moramo razumeti ljudi, ki so okoli nas, saj socialni faktorji močno vplivajo na naše misli, občutke in dejanja (Jones in Colman, 1996). Poleg tega je socialna psihologija edinstvena. Od drugih psiholoških disciplin jo loči to, da človeka postavi v socialni kontekst. Raziskuje tako konstrukte, s katerimi se ukvarjajo druge discipline, kot tudi konstrukte, ki so njej lastni in se jih izven socialnega okolja ne da preučevati, in sicer altruizem, predsodki, pomoč, vpliv, privlačnost, skupine, vodenje (Jones in Colman, 1996). Da bi bralci bolje razumeli, o čem govorimo, bomo v nadaljevanju osvežili znanje o zgodovinskem razvoju discipline.
Začetki discipline segajo v leto 1908, ko sta McDougall in Ross objavila prvo delo, ki ga lahko označimo kot socialnopsihološko. Pravi razmah discipline pa se je zgodil nekaj desetletij kasneje, in sicer v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pomemben mejnik v razvoju socialne psihologije je zagotovo nastop Festingerja ter njegovih teorij socialne primerjave in kognitivne disonance (Jones in Colman, 1996), o katerih nas vsak ponedeljek učijo še danes. V naslednjih letih je v ospredje stopil Heider in uveljavil svoj atribucijski pristop. Heider je zagovarjal tezo, da so naši odvizi in vedenje odvisni od tega, kako atribuiramo odzive in vedenje drugih. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v socialni psihologiji prvič pojavil konstrukt, ki je za raziskovalce zelo zanimiv še danes – socialna kognicija (Jones in Colman, 1996). Z razmahom nove paradigme, ki je socialno psihologijo postavila ob bok kognitivni, se je začelo preučevanje procesiranja informacij, interference in spomina. Socialnopsihološka metodologija je postala tudi bogatejša za nekatere bolj sofisticirane tehnike proučevanja, kot je recimo Stroopov test (Kruglanski, Chernikova in Jasko, 2017). Nekaj let kasneje sta svoj prispevek k razvoju discipline dodala še Asch s študijo konformnosti in Milgram z raziskovanjem poslušnosti avtoriteti (Jones in Colman, 1996). Naj omenimo še to, da se je disciplina najprej razvijala predvsem v ZDA, v zadnjih petdesetih letih pa je postala razširjena po vseh celinah, kar se vidi tudi v porastu medkulturnih raziskav (Kruglanski, Chernikova in Jasko, 2017).
V nadaljevanju se je socialna psihologija povezala še z drugimi psihološkimi (in nepsihološkimi) disciplinami. Raziskovalci so se posvetili preučevanju odločanja in presojanja, nekateri so svoja spoznanja umestili v kontekst ekonomije, potrošništva in oglaševanja. Psihologe je v zadnjih letih privlačilo raziskovanje bioloških in genetskih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo vedenje, in socialna psihologija niti na tem področju ne zaostaja. Kot posledica te usmeritve sta se razvili socialna nevroznanost in socialna kognitivna nevroznanost. Da pa je socialna psihologija res vsestranska, nam dokazuje tudi to, da se raziskovalci ukvarjajo s širokimi in pomembnimi družbenimi problematikami, kot je zloraba nevarnih substanc (Kruglanski, Chernikova in Jasko, 2017). Mnoge ugotovitve se prav tako s pridom uporabljajo v šolstvu in pri političnem odločanju (Kenrick, Goldstein in Braver, 2012).
Če vas pestra zgodovina in širok nabor vsebin, s katerimi se ukvarjajo socialni psihologi, nista prepričala, da všečkate Facebook stran Panike, prosimo, da berete naprej. Poleg znanstvenosti je namreč za socialno psihologijo značilna tudi vsakdanja uporabnost. Pred to disciplino niste varni nikjer, niti v trgovini z oblačili. Raziskave namreč kažejo, da dizajni oblek ne vplivajo le na našo vidno zaznavanje, temveč tudi spodbudijo tvorjenje asociacij, vplivajo na čustva in posledično vplivajo na to, kaj bomo kupili. Raziskovalci ugotavljajo tudi, da so za vpliv dizajna na nakup bolj dovzetne ženske kakor moški (Lisciandra, 2018, v Wei, 2020).
O tem, da socialna psihologija na nas preži v vsakem koraku, pričajo številne raziskave. Znanstveniki (Flynn in Bohns, 2012) ugotavljajo namreč, da ljudje v vsakdanjem življenju močno podcenjujemo verjetnost, da nam bodo drugi ustregli in posledično manjkrat druge vprašamo za pomoč. To pa zato, ker se nam zdi, da je prošnja za pomoč znak šibkosti, in ker si bolje zapomnimo negativne dogodke kot pozitivne. Hitreje se nam torej v spomin prikrade trenutek, ko nam nekdo ni želel pomagati, zato predvidevamo, da bo v trenutni situaciji podobno. Kljub temu pa je resnica nekoliko drugačna – če nekoga direktno vprašamo, ali bi nam pomagali, je velika verjetnost, da nam pomoči ne bo odklonil. Če bi nam rekel ne, bi se namreč počutil neprijetno in znižalo bi se mu samospoštovanje. Na ljudi pa lahko s pomočjo socialne psihologije v kontekstu vsakdanjega življenja vplivamo še na sto in en način (Kenrick, Goldstein in Braver, 2012), o katerih boste kot vestni bralci lahko izvedeli še veliko.
Upamo, da nam je v uvodniku uspelo osvetliti, kako zanimiva in pomembna je socialna psihologija. Upamo, da smo orisali širino in uporabnost te discipline ter vas pritegnili, da boste v nadaljevanju (še naprej) spremljali naše delo. V Paniki se bomo trudili poučno združiti z zanimivim. Prizadevali si bomo, da bo v revijo vključenih čim več vsebin s čim več področij. Trudili se bomo, da bo naše delo kakovostno in strokovno, predvsem pa upamo, da bomo s svojim delom socialno psihologijo karseda približali vam, dragi bralci.
Zoja Anžur,
urednica področja socialne psihologije
Literatura
Jones, E. E. in Colman, A. M. (1996). Social psychology. V A. Kuper in J. Kuper (ur.), The social science encyclopedia (str. 797–800). London: Routledge.
Kruglanski, A. W., Chernikova, M. in Jasko, K. (2017). Social psychology circa 2016: A field on steroids. European Journal of Social Psychology, 47, 1–10. http://dx.doi.org/10.1002/ejsp.2285
Wei, B. (2020). Influence of fashion design methods on psychological preferences of consumers: an analysis based on social psychology theory. Revista Argentina de Clínica Psicológica, 29(1), 1272–1277.
Flynn, F. J. in Bohns, V. K. (2012). Underestimating one’s influence in help-seeking. V D. T. Kenrick, N. J. Goldstein in S. L. Braver (ur.), Six Degrees of Social Influence: Science, Application, and the Psychology of Robert Cialdini (str. 14–26). Oxford, New York: Oxford University Press.
Kenrick, D. T., Goldstein, N. J. in Braver, S. L. (2012). Introduction. V D. T. Kenrick, N. J. Goldstein in S. L. Braver (ur.), Six Degrees of Social Influence: Science, Application, and the Psychology of Robert Cialdini (str. 1–3). Oxford, New York: Oxford University Press.
