Resničnostne oddaje z romantično vsebino in njihova problematičnost

Resničnostne oddaje vse od svojega nastanka pritegujejo na tisoče gledalcev in jih uspešno zadržujejo pred televizijskimi zasloni. Te oddaje prikazujejo raznovrstne vsebine, kot so preživetje v naravi, življenje zvezdnikov, skrita kamera in prenova stanovanja, vendar bomo v tem članku izpostavili le resničnostne oddaje z romantično vsebino, za katere sta v Združenih državah Amerike nastali imeni “romantically themed reality television” in “must marry TV” (npr. McClanahan, 2009; Vandenbosch in Eggermont, 2011). Ena izmed najbolj uveljavljenih oddaj te zvrsti je zagotovo The Bachelor, ki se je pričela predvajati marca 2002 in jo uvrščamo med pet najbolj dobičkonosnih ameriških resničnostnih oddaj (Patsuris, 2004, v Dubrofsky, 2006). Zaradi  visoke priljubljenosti se je na televizijskih zaslonih obdržala vse do danes in bo januarja 2021 v Združenih državah Amerike izšla že njena 25. sezona (Pham, 2020). Oddaja prikazuje 25 žensk, ki se borijo za pozornost in naklonjenost privlačnega moškega, ki ga bomo v nadaljevanju v skladu s slovenskim prevodom naslova imenovali sanjski moški. Slednji se s tekmovalkami udeležuje skrbno premišljenih individualnih in skupinskih zmenkov, v vsaki epizodi pa nato izloči vsaj eno izmed njih. Na koncu izbere eno izmed tekmovalk, ki ji praviloma pokloni zaročni prstan. Poleg 24 sezon oddaje The Bachelor je v Združenih državah Amerike do sedaj nastalo 16 sezon oddaje The Bachelorette, kjer sanjska ženska izbira med 25 moškimi, in nekaj posebnih sezon, kjer lahko gledalci spremljajo pretekle tekmovalce (Dubrofsky, 2006).

Resničnostna oddaja The Bachelor pa ni priljubljena le v Združenih državah Amerike, temveč tudi v Sloveniji. V preteklih letih je slovenska komercialna televizija predvajala ameriško, novozelandsko in hrvaško različico oddaje The Bachelor. Mediji poročajo, da je oddaja s hrvaškim sanjskim moškim (in nekaterimi slovenskimi tekmovalkami) v Sloveniji beležila zelo visoko gledanost (M.M. in M.A, 2020). Televizijski ustvarjalci za leto 2021 napovedujejo različico slovenskega Sanjskega moškega in zanjo že zbirajo prijave (K.D., 2020). Podatki o gledanosti torej kažejo, da so resničnostne oddaje z romantično vsebino sedaj morda bolj priljubljene kot kadarkoli prej.

Vzroki za priljubljenost

Eden izmed razlogov, da so gledalke in gledalci resničnostni oddaji The Bachelor tako naklonjeni, je zagotovo močna čustvena vpletenost v prikazane ljubezenske zgodbe. Avtorji so ugotovili, da se pri gledanju resničnostnih oddaj gledalci pogosto identificirajo z liki. V procesu identifikacije gledalec prevzame perspektivo lika in si predstavlja sebe v podobnem položaju (Cohen, 2001, v Godlewski in Perse, 2010). To mu omogoča, da pri gledanju resničnostnih oddaj doživlja napetost (Zillmann, 1980, v Godlewski in Perse, 2010). Do identifikacije najpogosteje pride takrat, ko gledalec zaznava podobnosti med seboj in televizijskim likom (Eyal in Rubin, 2003, v Godlewski in Perse, 2010). V oddaji The Bachelor nastopajo resnični ljudje z željami in motivi, ki so v našem svetu pogosti (na primer zaljubiti se, ustvariti si družino), kar proces identifikacije zelo spodbuja. Zdi se, da se veliko gledalcev z nastopajočimi v oddaji The Bachelor močno identificira, kar dobro ponazorijo njihovi odzivi ob gledanju. Ko na primer sanjski moški zavrne drugouvrščeno tekmovalko, so nekateri gledalci tako prizadeti in razočarani, kot da bi šlo v resnici za njihovo življenje (McAlister, 2018). Prav tako so gledalci naravnost ogorčeni, ko sanjski moški krši pravila igre in ne izbere nobene izmed obeh finalistk (Cloud, 2010).

Nekateri avtorji (npr. McClanahan, 2000) tudi menijo, da romantične resničnostne oddaje ljudem predstavljajo nekakšen pobeg od resničnega življenja. Tistim, ki niso zadovoljni z lastnim romantičnim razmerjem, to omogoči, da vsaj posredno doživljajo vznesenost ob romantičnih zmenkih in ljubezenskih izpovedih. Partnerja si poleg tega v resničnem življenju pogosto ne moreta privoščiti dragih zmenkov in luksuznih letovišč, kar je še dodaten razlog za uživanje v vsebinah resničnostnih oddaj. D. Cloud (2010) je ugotovila, da The Bachelor pri gledalcih vzbudi prijetne občutke na dveh ravneh. Po eni strani se gledalci v tekmovalce vživijo in navijajo za zmago romantične ljubezni, po drugi strani pa se zavedajo neživljenjskosti dogajanja in se iz njega norčujejo. Slednje je avtorica poimenovala podkupnina z ironijo (“irony bribe”); gledalci doživljajo zadovoljstvo prav ob kritiziranju oddaje in iskanju vidikov, ki niso skladni z resničnim življenjem. Televizijski ustvarjalci s prikazovanjem nekaterih komičnih elementov, kot so padci in neuspeli posnetki, to dodatno spodbujajo (Cloud, 2010).

Spontano ali zaigrano?

Resničnostne oddaje praviloma prikazujejo resnične ljudi v resničnih situacijah, vprašanje pa je, kako resnično je dogajanje, ki ga gledamo na televizijskih zaslonih. R. Dubrofsky (2006) je opozorila, da ustvarjalci resničnostnih oddaj, tudi oddaje The Bachelor, sami oblikujejo prevladujoče pripovedi, da bi pri gledalcih dosegli želeni učinek. Želijo si predvsem tega, da bi se gledalci s tekmovalci identificirali, se vživeli v ljubezenske zgodbe in zato oddajo redno spremljali. Posledično se lahko zgodi, da ustvarjalci od vsega posnetega materiala uporabijo le majhen del, ki je najbolj skladen z zgodbo resničnostne oddaje (Dubrofsky, 2006). Po drugi strani sta Andrejevic in Colby (2006) resničnostno oddajo primerjala z laboratorijskim eksperimentom. Dogajanje je sicer okvirno določeno, a se tekom oddaje spontano pojavijo značilna čustva in vzorci socialnih interakcij, npr. zavist, jeza, tekmovalnost in konflikti, televizijski ustvarjalci pa to izkoristijo. Tudi D. Cloud (2010) je zapisala, da gledalci oddaje doživljajo kot realistične prav zaradi pristnega prikazovanja čustev.

Mnenja avtorjev glede tega, ali je dogajanje v resničnostnih oddajah zaigrano ali pristno, se torej razlikujejo. Zdi pa se, da so v oddaji The Bachelor pripovedi vseeno pomembne. Nekateri avtorji (npr. Croner, 2014; Shedd, 2013) so namreč opozorili, da se v oddaji premišljeno ponavljajo nekatere teme in dogodki. S. Shedd (2013) je analizirala prevladujoče zgodbe v oddaji in jih razvrstila v pet kategorij. Kategoriji, ki sta se pojavili najpogosteje, je poimenovala pravljična romanca in ljubezen kot potovanje. V kategorijo pravljična romanca je uvrstila vse izjave tekmovalk v oddaji, ki so udeležbo primerjale s pravljico, na primer “počutim se kot princesa” in “počutim se kot Pepelka”. Sem je uvrstila tudi opise eksotičnih destinacij in romantičnih zmenkov (občasno so jih spremljala nova oblačila in podobne ugodnosti), ki naj bi pri tekmovalkah vzbudili občutek, da so v pravljici. Druga kategorija (ljubezen kot potovanje) je vsebovala izjave tekmovalk in sanjskega moškega, ki so spoznavanje s potencialnim partnerjem primerjale z iskanjem oziroma lovom na ljubezen, končni cilj pa so opredelile kot stanje, ko ljubezen končno najdemo. Ostale tri kategorije, ki jim je S. Shedd (2013) namenila manj pozornosti, so bile ranljivost, pristnost (ali prikazovanje pravega jaza) in tveganje (ali soočanje s strahom). A McClanahan (2009) je zapisala, da naj bi bile ženske pripovedim v resničnostni oddaji The Bachelor bolj naklonjene kot moški. To je morda povezano z dejstvom, da jim številni dejavniki socializacije že v otroštvu posredujejo napačno sporočilo, da je heteroseksualno razmerje ključno za njihovo srečo. Ženske naj bi torej zmotno verjele, da za dosego življenjskih ciljev nujno potrebujejo moškega (McClanahan, 2009).

Kritike resničnostne oddaje

Pozitiven odziv gledalcev nas ne sme zavesti, da se ne bi vprašali, kaj je pri resničnostni oddaji problematično. Začnemo lahko pri vprašljivem prikazu ljubezni, ki je predstavljena kot končni cilj, h kateremu bi morali vsi težiti. V zadnjem času so socialni psihologi opozorili na dejstvo, da je ljubezen postala moderna religija. Zaradi negotovosti v sodobni družbi je ljubezen prevzela vlogo smisla naših življenj in povzročila, da od nje zelo veliko pričakujemo, na primer srečo, stabilnost in samouresničitev. Ta pričakovanja pa se pogosto ne uresničijo in takrat neizogibno sledi razočaranje (Beck in Beck-Gernsheim, 2006). Televizijski programi, ki pri gledalkah in gledalcih spodbujajo nekritično vero v ljubezensko pravljico (in pri tem ne predstavijo drugega, bolj realističnega pogleda na ljubezen in skupno življenje), lahko marsikomu povzročijo precej škode. Gledalci lahko na primer verjamejo, da po odločitvi za partnersko razmerje sledi uresničitev vseh sanj, do konfliktov in razlik v mnenjih pa več ne prihaja. Romantične resničnostne oddaje namreč prikazujejo le dogodke do zaroke in nepopisno srečo ob njej, vsakodnevnega življenja tekmovalcev po oddaji pa praviloma ne.

Resničnostna oddaja The Bachelor je bila tudi tarča drugih kritik; med drugim ji očitajo, da utrjuje tradicionalne spolne vloge in stereotipe. Idealna tekmovalka je ženstvena, pasivna, skrbi za svoj videz in na prvo mesto postavlja ljubezen. Njena pasivnost se kaže predvsem v tem, da spolne privlačnosti in želja ne prizna neposredno. Asertivne ženske, ki svojo naklonjenost do sanjskega moškega izražajo preveč neposredno, so za to praviloma kaznovane. Poleg tega mora biti pripravljena povsem podrediti svoje življenje ljubezni in se po potrebi odpovedati poklicnim ambicijam ali preseliti v drug kraj, če si moški tega želi (Johnston, 2006, v Cloud, 2010).

K. Biddle (2018) je prišla do presenetljive ugotovitve, da so bile v 20. sezoni oddaje The Bachelor ženske prikazane kot bolj tradicionalne in manj agentne kot v prvi sezoni iz leta 2002. V prvi sezoni je na primer voditelj oddaje omenil, da so tekmovalke inteligentne in da so mnoge zaključile magistrski ali doktorski študij. Poleg tega so se tekmovalke o svojih poklicnih dosežkih pogosto pogovarjale s sanjskim moškim. V nasprotju s tem je bil v 20. sezoni poklic tekmovalk redkeje predmet pogovora, na televizijskem zaslonu pa je bil napisan vsakič, ko je tekmovalka podala izjavo. Ti napisi so bili namenjeni predvsem zabavanju gledalcev, ne pa predstavitvi poklicnih dosežkov tekmovalk. Poklice so v oddaji namreč pogosto nadomestili povsem nebistveni napisi, npr. “dvojčica” ali “ljubiteljica piščanca”. Po mnenju K. Biddle (2018) so želeli ustvarjalci na ta način sanjskega moškega prikazati kot uspešnejšega in bolj osredotočenega na svoj poklic (njegovemu poklicu so v oddaji namenili veliko pozornosti), hkrati pa so želeli zmanjšati pomen poklicnih dosežkov tekmovalk.

Tradicionalno vlogo ženske dodatno poudarijo oglasi, ki se v Združenih državah Amerike predvajajo med epizodami resničnostne oddaje. Ti oglasi, ki prikazujejo lepotne in kozmetične izdelke, gledalcem posredujejo sporočilo, da mora ženska predvsem lepo izgledati (Cloud, 2010). Ker so z vidika tradicionalnih spolnih vlog avtorji analizirali predvsem različico s sanjskim moškim, ni povsem jasno, v kolikšni meri napisano velja tudi za različico, v kateri sanjska ženska izbira med moškimi, torej The Bachelorette. Omenimo lahko, da je Croner (2014) opazil razliko med uvodno predstavitvijo sanjskega moškega in ženske: sanjski moški je praviloma nekdo, ki že živi popolno življenje in ga želi z nekom deliti, sanjska ženska pa v oddaji šele išče srečo ter želi s sodelovanjem v njej doseči najpomembnejše življenjske cilje, torej poroko in družino. To nakazuje, da naj bi bile tradicionalne družinske vloge za ženske pomembnejše kot za moške.

Zaradi omenjenih kritik so se nekateri avtorji vprašali, kako se takšne resničnostne oddaje povezujejo s stališči in vedenji gledalcev. E. Zurbriggen in E. Morgan (2006) sta ugotovili, da se je zavzetost za gledanje resničnostnih oddaj z romantično vsebino pri študentih povezovala s številnimi problematičnimi prepričanji. Zavzetost za gledanje se je povezovala s prepričanji,  da imajo moški in ženske v heteroseksualnih razmerjih nasprotujoče si zahteve in želje (na primer moški želijo samo spolnost, ženske želijo moške le izkoriščati). Prav tako se je zavzetost za gledanje povezovala s sprejemanjem dvojnih meril glede spolne aktivnosti moških in žensk, na primer s sprejemanjem naslednjih trditev: moški mora biti bolj spolno izkušen kot ženska; ženska, ki da pobudo za spolno aktivnost, je preveč agresivna. Zavzetost za gledanje se je povezovala tudi s poudarjanjem pomena videza v razmerjih (na primer razmerja temeljijo na videzu, ženska se mora urediti in izgledati privlačno, če želi pritegniti moškega). Pri tem velja omeniti, da sta avtorici v raziskavo vključili več romantičnih resničnostnih oddaj, ne le oddaje The Bachelor (Zurbriggen in Morgan, 2006). Podobno so ugotovili tudi A. Ferris idr. (2007), in sicer da se pogostejše gledanje tovrstnih oddaj povezuje s prepričanji, da so ženske spolni objekti, da moške motivira le spolnost in da je ljubezen igra. Pri moških gledalcih so bile povezave bolj izražene kot pri ženskih gledalkah. Po drugi strani so Ferguson idr. (2013) ugotovili, da ima lahko gledanje tovrstnih oddaj pri najstnicah tako pozitivne kot negativne učinke. Pozitivna učinka sta bila višja samopodoba in pričakovanja spoštljivega intimnega razmerja. Najstnice, ki so gledale resničnostne oddaje, so v prihodnosti pričakovale bolj zdravo in spoštljivo razmerje, kar je morda povezano s pozitivnimi zgledi na televiziji (sanjski moški praviloma vsem tekmovalkam izkazuje spoštovanje, četudi sotekmovalke včasih druga drugo blatijo). Po drugi strani se gledanje pri najstnicah povezuje s pretirano željo po slavi in skrbjo za videz, kar so avtorji pojmovali kot dve negativni posledici.

Mnogi resničnostni oddaji The Bachelor očitajo, da se osredotoča izključno na heteroseksualne odnose (Croner, 2014). Leta 2017 je v njej prvič sodelovala tekmovalka, ki se je opredelila kot pripadnica skupnosti LGBTQ+. Po mnenju nekaterih je bil to pomemben mejnik (Abrams, 2017), vendar je bilo takšnih primerov v celotni zgodovini predvajanja oddaje premalo. R. Dubrofsky (2006) je pri oddaji The Bachelor opozorila tudi na problematično upodobitev pripadnic drugih rasnih skupin. Ženske, ki niso belopolte, oddajo praviloma zapustijo zelo hitro, ustvarjalci pa jim namenijo manj časa na televizijskih zaslonih. Njihove interakcije s sanjskim moškim so manj pomembne in pogosto ostajajo prezrte, toliko pomembnejši pa so njihovi pogovori z nekaterimi drugimi tekmovalkami. Tekmovalke, ki pripadajo drugim rasnim skupinam, namreč pogosto uokvirjajo neprimerno in pretirano čustveno vedenje nekaterih belopoltih tekmovalk. Skozi pogovore s pripadnicami drugih ras postaja jasno, katere belopolte ženske so primerne in katere so neprimerne kandidatke, pripadnice drugih ras pa same nikoli niso resne kandidatke v boju za srce sanjskega moškega. Tudi Croner (2014) je opozoril na dejstvo, da se v oddajah The Bachelor in The Bachelorette druge rasne skupine pojavijo zelo redko. V preteklih letih je nastalo več medijskih kampanj, ki so želele na mesto sanjskega moškega ali ženske postaviti temnopoltega kandidata, vendar so ustvarjalci oddaje ta prizadevanja prezrli.

Poudariti moramo, da večina raziskav in znanstvenih razprav o oddaji The Bachelor izhaja iz Združenih držav Amerike. Vseh očitkov, ki so jih izpostavili ameriški avtorji, zato ne moremo prenesti v slovensko kulturno okolje. V Sloveniji na primer ni v navadi, da bi po poroki ženska prenehala opravljati plačano delo in prevzela vlogo gospodinje. Prav tako za slovensko družbo ni značilna tako visoka mobilnost kot za ameriško. V Sloveniji se od ženske večinoma ne pričakuje, da se bo s partnerjem preselila na drug konec države in svoje življenje povsem pustila za seboj, kot to velja v Združenih državah Amerike. Kljub temu je tudi za slovenske gledalce priporočljivo, da med gledanjem resničnostnih oddaj z romantično vsebino ohranijo nekaj kritičnega mišljenja in refleksije. Teme, kot so razlike med ženskami in moškimi, prikazovanje ljubezni kot glavnega življenjskega smisla in pomanjkanje zastopanosti homoseksualnih razmerij v medijih, so namreč pomembne tudi za nas. Če o teh tematikah aktivno razmišljamo, je manj verjetno, da bodo resničnostne oddaje na nas škodljivo vplivale.

Zaključimo lahko, da so resničnostne oddaje s sanjskim moškim ali sanjsko žensko zelo priljubljeno razvedrilo. Zdi se, da se televizijski ustvarjalci zavedajo, kako usmerjati dogajanje, da bodo pritegnili kar največ gledalcev. Uspeli so namreč doseči, da se gledalci z liki identificirajo in si v resnici želijo, da tekmovalci najdejo ljubezen. Hkrati se ob gledanju zabavajo in pozabijo na vsakodnevne težave, na primer na nepopolnost lastnega partnerskega razmerja. Kljub temu lahko oddaje gledalcem posredujejo nekatere problematične ideje in ideale, na primer tradicionalne vloge žensk in moških ter prepričanje, da si ljubezni zaslužijo le belopolti in heteroseksualni posamezniki. Dokler bodo tovrstne resničnostne oddaje priljubljene pri mnogih, ne moremo pričakovati, da jih bodo po svetu prenehali snemati. Nujno pa je, da se njihova vsebina vsaj nekoliko prilagodi in se vanje bolj vključi skupine ljudi, ki so bile do sedaj zapostavljene.

Literatura:

Abrams, S. (3. 1. 2017). ‘The Bachelor’ Finally Has Its First LGBTQ Contestant. Pridobljeno s   https://www.elitedaily.com/dating/the-bachelor-openly-lgbtq-contestant/1738982

Andrejevic, M. in Colby, D. (2006). Racism and reality TV: The case of MTV’s Road Rules. V D. S. Escoferry (ur.), How Real is Reality TV? Essays on Representation and     Truth (str. 195–211). Jefferson: McFarland & Company, Inc., Publishers.

Beck, U. in Beck–Gernsheim, E. (2006). Popolnoma normalni kaos ljubezni. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Biddle, K. (2018). Every rose has its thorn: A feminist critique of how The Bachelor communicates ideal femininity [Magistrsko delo, Illinois State University]. Pridobljeno s https://ir.library.illinoisstate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1844&context=etd

Cloud, D. (2010). The irony bribe and reality television: Investment and detachment in The Bachelor. Critical Studies in Media Communication, 27(5), 413–437.

Croner, T. J. (2014). Reality of love: The heteronormative agenda of ABC’s The Bachelor [Diplomsko delo, Vassar College]. Pridobljeno s             https://digitalwindow.vassar.edu/cgi/viewcontent.cgi?referer=https://scholar.google.co            m/&httpsredir=1&article=1360&context=senior_capstone

K. D. (20. 10. 2020). Sanjski moški čaka na vas: Dame, prijavite se! Pridobljeno s https://www.24ur.com/tv-oddaje/sanjski-moski-caka-na-vas-dame-prijavite-se.html

Dubrofsky, R. E. (2006). The Bachelor: Whiteness in the harem. Critical Studies in Media Communication, 23(1), 39 – 56.

Ferguson, C. J., Salmond, K. in Modi, K. (2013). Reality television predicts both positive and     negative outcomes for adolescent girls. The Journal of Pediatrics, 162(6), 1175 – 1180.

Ferris, A. L., Smith, S. W., Greenberg, B. S. in Smith, S. L. (2007). The content of reality dating   shows and viewer perceptions of dating. Journal of Communication, 57(3), 490 – 510.

Godlewski, L. R. in Perse, E. M. (2010). Audience activity and reality television: Identification, online activity, and satisfaction. Communication Quarterly, 58(2), 148 – 169.

M. M. in M. A. (5. 2. 2020). Sanjski moški hrvaške ‘zakuhal’ visoke številke gledanosti. Pridobljeno s https://cekin.si/koristno/sanjski-moski-hrvaske-nusa-rojs-in-mijo-matic.html

McAlister, J. (2018). Bachelor Nation(s): The construction of romantic love and audience investment in The Bachelor/ette in Australia and the United States. Participations, 15(2), 343 – 364.

McClanahan, A. (2009). “Must marry TV”: The role of the heterosexual imaginary in The Bachelor. V M. L. Galician in D. L. Merskin (ur.), Critical thinking about sex, love, and romance in the mass media (str. 261 – 274). Mahwah: Routledge.

Pham, J. (26. 10. 2020). Matt James’ ‘Bachelor’ Season Is Officially Filming & Here’s What We Know. Pridobljeno s https://stylecaster.com/bachelor-2021-release-date-cast-spoilers-matt-james/

Shedd, S. (2013). “This whole quest for love”: The role of narrative in The Bachelor. Conversations: A Graduate Student Journal of the Humanities, Social Sciences, and Theology, 1(1), 6.

Vandenbosch, L. in Eggermont, S. (2011). Temptation Island, the Bachelor, Joe Millionaire: A prospective cohort study on the role of romantically themed reality television in adolescents’ sexual development. Journal of Broadcasting & Electronic Media, 55(4), 563–580.

Zurbriggen, E. L. in Morgan, E. M. (2006). Who wants to marry a millionaire? Reality dating television programs, attitudes toward sex, and sexual behaviors. Sex Roles, 54(1-2), 1 – 17.