Povezava med tehnologijo in depresijo

Poseben projekt, ki smo se ga lotili v letošnjem študijskem letu, je bilo tudi mentoriranje dijakov iz različnih ljubljanskih šol. Pri projektu je sodelovalo kar 11 dijakov, ki so pod mentorstvom nekaj članic naše delovne skupine spoznavali pisanje strokovnih člankov. V rubriki Prispevki dijakov tako predstavljamo nekaj izmed teh, ostale pa si boste lahko jeseni prebrali še kje drugje … 


Tehnologija je danes nekaj, brez česar si nas večina ne more več predstavljati življenja. V zadnjih 20-ih letih nam je tehnološki razvoj v mnogih pogledih olajšal življenje in nam zagotovil več prostega časa, poleg tega pa imamo danes zaradi tehnologije in interneta dostop do skoraj neomejenega števila informacij, ne glede na to, kje na svetu se nahajamo. Z vsemi prednostmi pa seveda pridejo tudi slabosti uporabe tehnologije, saj kljub prvotnemu namenu lažjega povezovanja ljudi v zadnjih nekaj letih prihaja do manj kvalitetnih medosebnih odnosov in izgube stika z realnostjo, poleg tega pa se kažejo tudi raznorazni učinki tehnologije na naše duševno zdravje. Številne raziskave (Primack, Swanier, Georgiopoulos, Land in Fine, 2009; Morrison in Gore, 2010; Thomée, 2012; Tortolero idr., 2014; George, Russell, Piontak in Odgers, 2018) so pokazale povezavo med uporabo tehnologije in razvojem duševnih motenj, predvsem depresije.

Depresija je duševno stanje, za katerega so značilni upad zanimanja za aktivnosti, ki so posameznika prej veselile, utrujenost, motnje spanja, izguba apetita, prisotni pa so tudi znižanje samozavesti,  občutek krivde in ničvrednosti (World Health Organization, ‎2004). Ob misli na depresijo se nam pojavijo različne asociacije, med njimi tudi občutek nesrečnosti in nezadovoljstva, ki se lahko povezujejo s  travmatičnimi izkušnjami iz mladosti, zlorabo drog in alkohola, stresom in podobnimi dejavniki, redko pa pomislimo, da je z razvojem simptomov depresije povezana tudi uporaba tehnologije. Povezava med možnim razvojem simptomov depresije in uporabo tehnologije se dandanes kaže predvsem na področju prekomernega igranja videoiger (Tortolero idr., 2014), odvisnosti od uporabe pametnih telefonov (Thomée, 2012) in izpostavljenosti različnim medijem (Primack idr., 2009). Vendar učinki tehnologije na naše duševno zdravje niso le negativni, ampak so v mnogih primerih lahko tudi pozitivni (George idr., 2018).

Primack idr. (2009) so raziskovali, kakšno povezavo ima stik z mediji (televizija, radio, računalnik) pri mladostnikih z razvojem simptomov depresije v njihovi zgodnji odraslosti. Raziskava je bila opravljena na mladostnikih, ki ob začetku raziskave leta 1995 niso poročali o simptomih depresije. Sedem let kasneje je 308 sodelujočih (7,4 % anketiranih) razvilo simptome, povezane z depresijo. Izkazalo se je, da se je za tiste, ki so poročali o višji izpostavljenosti medijem, verjetnost za razvoj simptomov depresije večala z vsako dodatno uro dnevne uporabe medijev. Gledanje televizije naj bi imelo še posebej velik učinek na razvoj depresije, predvsem zaradi oglaševanja, ki je povezano z nezadovoljstvom potrošnika, ki je tem oglasom izpostavljen, medtem ko igranje videoiger in poslušanje radia nista pokazala povezave z nastankom simptomov depresije. Kljub temu da so sodelujoči v raziskavi veliko poslušali radijske vsebine, so raziskovalci ugotovili, da ima uporaba tega medija manjši učinek na razvoj simptomov depresije, saj večinoma poteka v ozadju ostalih dejavnosti (Primack idr., 2009).

Internet je v zadnjih desetletjih povsem spremenil svet in in prispeval k preoblikovanju mnogih delovnih mest. Mnogi znanstveniki ga imajo za dvorezni meč, saj nam omogoča dostop do ogromnega števila novih informacij, ki so nam na dosegu kadarkoli in kjerkoli, kar ima lahko na nas pozitivne učinke, lahko pa na nas vpliva tudi negativno. Povezavo med uporabo interneta  in depresijo so pokazale številne raziskave (Morrison in Gore, 2010). Avtorji so opravljali raziskavo na vzorcu mladih in odraslih s pomočjo internetnega vprašalnika, s katerim so merili odvisnost ljudi od uporabe interneta. Ugotovili so, da so ljudje, ki imajo simptome odvisnosti od interneta, kazali več simptomov depresije, razlika pa se je kazala tudi med spoloma, saj so moški pokazali večjo nagnjenost k internetni odvisnosti. Ljudje v zgodnji odraslosti so pokazali večjo verjetnost simptomov odvisnosti od uporabe interneta kot ljudje v srednji odraslosti. Tisti, ki so imeli več simptomov odvisnosti od interneta, so kazali večjo verjetnost uporabe spletnih strani, ki služijo kot nadomestilo vsakdanji socializaciji. Skupina ljudi, ki niso odvisni od uporabe interneta, po večini ni kazala simptomov depresije (Morrison in Gore, 2010). Morrison in Gore sta mnenja, da bodo morali opraviti še več podobnih raziskav, da bi ugotovili, kaj je vzrok za povezavo med internetno odvisnostjo in depresijo, saj ne vedo, ali je vzrok za razvoj simptomov depresije pretirana uporaba interneta ali pa so ljudje z večjim številom simptomov depresije bolj nagnjeni k pretirani uporabi interneta (Morrison in Gore, 2010).

Prav tako kot ima lahko uporaba interneta povezavo z našim duševnim zdravjem, jo ima tudi pogosta uporaba pametnih telefonov. Odvisnost od uporabe pametnih telefonov je v zadnjih nekaj letih postala problem današnje družbe. Thomée (2012) v povzetku vzdolžnih in prečnih raziskav ugotavlja, da pogosta uporaba pametnih telefonov zvišuje motnje spanja in povečuje simptome depresije tako pri moških kot pri ženskah. Ljudje, ki so bili v času izvedbe raziskave stalno dosegljivi preko mobilnih telefonov, so najpogosteje poročali o problemih z duševnim zdravjem. Igranje videoiger 1-2 uri dnevno je bilo povezano z razvojem simptomov depresije pri ženskah. Moški, ki so intenzivno uporabljali računalnike, so imeli večjo verjetnost za razvoj motenj spanja. Intenzivna uporaba računalnika (“intenzivna” glede na trajanje uporabe ali dolgotrajno uporabo brez premorov) pozno ponoči je povezana tudi s stresom in simptomi depresije pri obeh spolih. Kombinacija intenzivne uporabe računalnikov in mobilnih telefonov prej omenjeno povezavo še bolj okrepi.

Ogromno študij je bilo opravljenih v povezavi med igranjem videoiger in agresivnostjo, manj pa v povezavi med igranjem videoiger in depresijo. Tortolero idr. (2014) ugotavljajo, da ima igranje bolj nasilnih videoiger več kot dve uri dnevno povezavo z višjim številom simptomov depresije pri otrocih v obdobju poznega otroštva. Igranje videoiger manj kot dve uri dnevno nima povezave z razvojem simptomov depresije.

Kot rečeno v uvodnem delu, ima tehnologija lahko tudi pozitivne učinke na naše duševno zdravje. Ko doživljamo simptome depresije, lahko na internetu najdemo številne nasvete in ideje, ki nam olajšajo situacijo, bodisi s pomočjo motivacijskih videov, ki so zelo popularni na YouTube-u, bodisi z branjem raznoraznih forumov, na katerih ljudje pišejo o svojih težavah ter dajejo nasvete ostalim ljudem, ki se soočajo s sorodnimi problemi kot oni. Lahko si pomagamo tudi z uporabo pametnih telefonov, saj so se razvile številne aplikacije za pomoč pri lajšanju simptomov depresije in ostalih duševnih motenj, ena bolj popularnih je aplikacija Calm, ki jo uporablja več milijonov ljudi. NBC News poroča, da je takšnih aplikacij že več kot deset tisoč (Margolin, 2018).

George idr. (2018) ugotavljajo, da so mladostniki, ki so čez teden lahko uporabljali pametne telefone, zabeležili nižji nivo stresa in anksioznosti, saj so se tako počutili povezane z drugimi in imeli večji občutek pripadnosti. To je tudi znižalo število simptomov depresije, iz česar lahko sklepamo, da ima lahko uporaba tehnologije za komunikacijo s sovrstniki tudi pozitivne učinke na naše počutje. Kljub temu pa je raziskava pokazala tudi številne negativne učinke uporabe digitalne tehnologije pri najstnikih, ki so že ogroženi za razvoj vedenjskih motenj, predvsem probleme, ki so povezani s slabim samonadzorom in vedenjem.

Brez uporabe tehnologije si skoraj ne moremo več predstavljati življenja. Njena uporaba se iz dneva v dan povečuje, na voljo pa je tudi vedno več novih načinov njene uporabe tako v službenem kot tudi vsakdanjem življenju. Menim, da nam je v mnogih pogledih olajšala življenje, predvsem pri iskanju informacij in lažjem povezovanju s prijatelji, po drugi strani pa nas je oddaljila od stika z naravo in realnostjo izza digitalnih zaslonov, saj ljudje dandanes tehnologijo uporabljajo mnogo več, kot so jo nekoč in pogosto spregledajo, kaj vse se dogaja okoli njih. Občutek imam, da bomo v prihodnosti morali poostriti nadzor nad uporabo tehnologije, saj se lahko zgodi, da bo v nasprotnem primeru vedno več ljudi začelo doživljati težave, med katerimi je tudi razvoj simptomov depresije.

 

Viri:

George, M. J., Russell, M. A., Piontak, J. R. in Odgers, C. L. (2018). Concurrent and Subsequent Associations Between Daily Digital Technology Use and High-Risk Adolescents’ Mental Health Symptoms. Child development, 89(1).

Margolin, E. (2017). Why choosing a mental health app is harder than you think. NBC news. Pridobljeno s https://www.nbcnews.com/know-your-value/feature/why-choosing-mental-health-app-harder-you-think-ncna832051

Morrison, C. M. in Gore, H. (2010). The relationship between excessive internet use and depression: A questionnaire-based study of 1,319 young people and adults. Psychopathology, 43(2), 121–126.

Primack, B. A., Swanier, B., Georgiopoulos, A. M., Land, S. R. in Fine, M. J. (2009). Association between media use in adolescence and depression in young adulthood: A longitudinal study. Archives of General Psychiatry, 66(2), 181–188.

Thomée, S. (2012). ICT use and mental health in young adults. Effects of computer and mobile phone use on stress, sleep disturbances, and symptoms of depression.

Tortolero, S., Peskin, F. M., Baumler, E. R., Cuccaro, M. P., Elliott, N. M., Davies, L. S., Lewis, H. T., Banspach, W. S., Kanouse, E. D. in Schuster, A. M (2014). Daily Violent Video Game Playing and Depression in Preadolescent Youth. Cyberpsychology, behavior, and social networking, 17(9), 609–615.

World Health Organization (‎2004)‎. ICD-10 : international statistical classification of diseases and related health problems : tenth revision. Pridobljeno s: http://www.who.int/iris/handle/10665/42980

Leave a Reply

Your email address will not be published.