Temna triada na spletu
Poseben projekt, ki smo se ga lotili v letošnjem študijskem letu, je bilo tudi mentoriranje dijakov iz različnih ljubljanskih šol. Pri projektu je sodelovalo kar 11 dijakov, ki so pod mentorstvom nekaj članic naše delovne skupine spoznavali pisanje strokovnih člankov. V rubriki Prispevki dijakov tako predstavljamo nekaj izmed teh, ostale pa si boste lahko jeseni prebrali še kje drugje …
Trolanje postaja rastoč problem v svetu, kjer dobršen del svojega časa preživimo na spletu. Predstavlja namerno provokacijo drugih z uporabo prevare in škodljivo vedenje na internetu, ki pogosto povzroči konflikt. Trol je nekdo, ki namerno objavlja motečo ali škodljivo vsebino v spletni skupnosti, z namenom, da izzove druge uporabnike v želen čustveni odziv. Prav tako je anonimnost, ki jo omogoča internet, povečala število trolov (Sest in March, 2017; v March, 2019). Znotraj članka bom podrobneje predstavila pojav trolanja v povezavi z individualnimi značilnostmi (makiavelizem, psihopatija, narcisizem) in izpostavila značilnosti ter probleme žrtev ter pomanjkanje empatije pri osebah, ki izvajajo nasilje.
Temna triada je pojem, ki ga uporabljamo za poimenovanje treh osebnostih lastnosti in sicer makiavelizma, narcisizma in psihopatije. Gre za tri različne osebnostne značilnosti, vendar je za vse značilna sebičnost, manipuliranje, pomanjkanje sočutja ter strahu in hkratno poveličevanje samega sebe (Lopes in Yu, 2017).
Kakšne probleme torej povzroča temna triada na spletu? Pod problematično uporabo spleta spadajo zloraba družabnih medijev, igre na srečo, nakupovanje na temnem spletu (ang. deep web-u) in spolno izkoriščanje (neželene fotografije golote, izsiljevanje s spletno kamero, izpostavljanje pornografiji; npr. prek oglasov (Childnet International, 2018)). Prav tako se pojavlja razširjanje in pisanje virusov, lažno predstavljanje, uganjanje gesel, pregledovanje in spreminjanje datotek drugih, pridobivanje podatkov o kreditnih karticah ipd. Psihopatija in makiavelizem sta izmed konstruktov temne triade najbolj povezana s spletnim ustrahovanjem in trolanjem (March, 2019).
Od teh je makiavelizem lastnost, za katero je značilna uporaba zvijač in nemoralnih sredstev za dosego lastnega cilja, največkrat moči in denarja. Da bi to dosegle, osebe z lastnostjo makiavelizma lažejo in zavajajo druge. Običajno imajo veliko poznanstev, a ne zmorejo graditi tesnejših prijateljskih ali ljubezenskih odnosov in tako drugim nikoli ne dovolijo, da jih dodobra spoznajo. So zelo preračunljivi in potrpežljivi, saj od žrtve s postopnimi manipulacijami dobijo želeno (Anderson in Moor, 2019). Že Machiavelli je v svoji knjigi Vladar pisal o tem, da cilj opravičuje sredstva; od tod tudi izvira pojem makiavelizem.
Narcisizem je osebnostna lastnost, ki je povezana z oblikami vedenja posameznika, pri katerem je v ospredju egoistično izpolnjevanje njegovih lastnih želja, brez ozira na čustva in počutje drugih ljudi, občutek večvrednosti ter pričakovanja “posebnega tretmaja” zaradi prepričanja posameznikov, da so upravičeni do posebnih izjem zgolj zaradi njih samih. Posamezniki z višje izraženim narcisizmom imajo lahko nenadzorovane napade jeze v primeru neuspeha, težave pri vodenju zdravega odnosa, pomanjkanje zavedanja za potrebe in čustva drugih ljudi, težave z empatijo, izjemno občutljivost na vsakršno žalitev, konstantno hvaljenje in pretiravanje pri opisovanju osebnih dosežkov, nezmožnost postavitve v kožo drugih ipd. Vendar takšni posamezniki niso nagnjeni k prikazovanju antisocialnih vedenj na internetu (Lopes in Yu, 2017).
Osebe z izraženo psihopatijo so impulzivne in nepremišljene (dokaz za to je npr., da so izmed vseh treh lastnosti temne triade osebe s psihopatijo najpogosteje prepoznane med storilci kaznivnih dejanj). Kažejo vzorec kršenja pravic drugih, asocialno vedenje, neobičajno dojemanje empatije in obžalovanja, manipulacijo, egoistične lastnosti (Bronchain, Raynal in Chabrol, 2019). Takšne osebe so pogosto impulzivne, neodgovorne, agresivne, se poslužujejo nasilnega vedenja in so nagnjene h kriminalnim dejanjem (Seigfried-Spellar, Villacís-Vukadinović in Lynam, 2017). Neustrezno socialno obnašanje se običajno pojavi že v otroštvu zaradi okoljskih dejavnikov, kot so zapleti pri porodu, ki lahko povzročijo nekatere možganske disfunkcije, nasilje, zlorabe v družini, travme, odsotnost čustvenega stika s starši
Pri osebah z visoko izraženo temno triado je bolj verjetno, da bodo zakrivile zločin, povzročile konflikte, posebno, kadar se znajdejo v vodilnih položajih na poslovnih področjih, saj lahko ljudje čar in karizmo zamenjamo z vizijo ali zaupanjem, kar lahko preide v izkoriščanje podrejenih (Zouwen, Hoeve, Hendriks, Asscher in Stams, 2018).
Njihove žrtve so običajno šibkejše in bolj ranljive osebe, posamezniki z visoko izraženo psihopatijo jih izkoristijo tako, da igrajo lažno sočutje do njihove situacije in tako pridobijo žrtvino zaupanje, preden jo izkoristijo (Lopes in Yu, 2017). Za žrtve je značilno, da imajo nižjo samozavest ter samopodobo, kar pomeni, da hitreje zaupajo ljudem iz višjih položajev in jih je zato lažje manipulirati. A zanje so te žrtve mnogokrat “premajhen zalogaj”, saj jim tak uspeh ne daje prevelikega zadovoljstva in tako raje izbirajo privlačne, popularne osebe z bogastvom, hkrati pa pridobivajo na izkrivljenem občutku pomembnosti in grandioznosti (Campbell in Miller, 2012 v Lopes in Yu, 2017). V tem se razlikujejo posamezniki z visoko izraženo psihopatijo, narcisizmom ter makiavelizmom, saj tisti s psihopatijo mnogokrat izsiljujejo žrtve le za lastno zabavo in zadovoljstvo, medtem ko posamezniki z višje izraženim makiavelizmom to vidijo kot priložnost za svoj materialni ali socialni izkoristek, posamezniki z višje izraženim narcisizmom pa za to, da izpadejo visoko na socialni lestvici ter se pred drugimi postavljajo s svojimi lažnimi dosežki, vendar pa nimajo visoko izraženih nagnjenj k trolanju. Narcisizem se v problematični uporabi kaže preko cyberstalkinga (pretirana nezaželena pozornost, zalezovanje osebe skozi skrivno gledanje, klicanje in pošiljanje sporočil za manipuliranje, nepričakovano približevanje žrtvi z namenom grožnje, osramotitve). Podatke pridobivajo preko elektronske pošte, spletnih računov z osebnimi podatki, socialnih omrežij in igranja neprimernih iger (Friberg, 2018).
Posameznikom z izraženimi lastnostmi temne triade primanjkuje empatije. Če bi troli sočustvovali z žrtvijo, se ne bi posluževali takega izkoriščanja. Sest in March (2017; v March, 2019) opredelita kognitivno empatijo kot zmožnost prepoznavanja tujih čustev, emocionalno empatijo pa kot ponotranjenje teh in reakcijo na slabo situacijo drugega. Psihopatija je povezana s primanjkljaji v emocionalni empatiji in s prisotnostjo kognitivne empatije, osebe z visoko izraženostjo pa se znajo dobro pretvarjati pred drugimi, saj dobro razumejo koncept čustev in jih prepoznavajo, a jih ne ponotranjijo oz. do žrtev niso sočutni. Kakršna koli bolečina, ki jim jo povzročajo, jih emocionalno ne premakne; ne morejo se postaviti v kožo drugega (Sest in March, 2017; v March, 2019).
Ray (2018) je ugotovil, da je mogoče v zadnjih letih opazovati porast števila primerov oseb s potezami temne triade tako med odraslimi kot tudi med otroki in mladostniki. Pogosto se pri opisovanju njihovega vedenja v medsebojnih odnosih z vrstniki omenjata dve ključni lastnosti in sicer neusmiljenost in manipulacija. Ob analiziranju oseb z izraženimi lastnostmi temne triade so ugotovili, da se njihov živčni sistem ne odziva na slike ali dogodke, ki druge ljudi zastrašijo ali šokirajo, na primer slike trupel. S tovrstnimi testi so odkrili tudi večje število oseb z višjo izraženostjo psihopatije, ki se z ustrezno pomočjo niso prepustili nasilju in živijo običajno življenje. Nekateri obiskujejo psihoterapije in v kombinaciji z zdravili uspejo delovati v skladu z družbo in jih ni potrebno obravnavati s sumom, lahko jim bolj zaupamo. Če prepoznamo te lastnosti v človeku, se je najbolje zavedati, da teh oseb in njihovih poskusov sabotaže ne moremo spremeniti, zato je dobro poiskati strokovno pomoč (Ray, 2018). Vsaka oseba, ki ima v večji meri izražene katere osebnostne značilnosti temne triade, je drugačna. Nekatere so manj, nekatere bolj impulzivne, a čustev ne zaznavajo kot ostali. To je potrebno razumeti ob pogovoru z njimi, saj imajo lahko v čustveno navezujočih situacijah več težav s povezavo z drugimi.
Viri Anderson, J. R. in Moor, L. (2019). A systematic literature review of the relationship between dark personality traits and antisocial online behaviours. Personality and Individual Differences 144, 40–55.
Bronchain, J., Raynal, P. inChabrol H. (2019). The network structure of psychopathic personality traits in a noninstitutionalized sample. Personality and Individual Differences 146, 41-45.
Childnet International. (2018). Defining online sexual harassment. Sneto s: https://www.childnet.com/our-projects/project-deshame/defining-online-sexual-harassment
Friberg, E. (2018). Cyberstalking: definition and laws. Sneto s: https://nordvpn.com/blog/cyberstalking/
Furnham A., Paulhus, D. L. in Richards, S. C., (2013). The dark triad of personality: A 10 year review. Social and Personality Psychology Compass, 7(3), 199–216.
Inštitut za razvoj človeških virov. (2018). Narcistična osebnostna motnja. Sneto s: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/narcisticna-osebnostna-motnja
Lopes, B. in Yu, H. (2017). Who do you troll and why: An investigation into the relationship between the dark triad personalities and online trolling behaviours towards popular and less popular Facebook profile. Computers in Human Behavior, 77, 69–76.
March, E. (2019). Psychopathy, sadism, empathy, and the motivation to cause harm: New evidence confirms malevolent nature of the Internet Troll. Personality and Individual Differences, 141, 133–137.
Ray V.J. (2018). Developmental patterns of psychopathic personality traits and the influence of social factors among a sample of serious juvenile offenders. Journal of criminal justice, 58, 67-77.
Seigfried-Spellar, K. C., Villacís-Vukadinović, N. in Lynam, D. R. (2017). Computer criminal behavior is related to psychopathy and other antisocial behavior. Journal of Criminal Justice, 51, 67–73.
van der Zouwen, M., Hoeve, M., Hendriks, A. M., Asscher, J. J. in Stams, G. J. J. M. (2018). The association between attachment and psychopathic traits. Aggression and Violent Behavior, 43, 45–55.
