Uporaba živali v raziskovanju

Verjetno se vsi zavedamo, da za marsikatero ugotovitev, tako na področju psihologije kot na področju kakšne druge znanosti, potrebujemo testne subjekte. Takšne, ki se ne obremenjujejo preveč z namenom naše raziskave ter socialno zaželenostjo odgovorov in predvsem takšne, ki jih lahko z lahkoto nadzorujemo, ki se nam torej ne bodo upirali. Idealni subjekt za take študije so tako živali.

Uporaba živali v raziskovalne namene je tema, okrog katere je preteklo že veliko besed, tako v njen zagovor kot v smer razmišljanja o (ne)etičnosti takšnih dejanj. V tem članku bom poskušala zajeti vse vidike in problem predstaviti čim bolj objektivno.

V marsikaterih raziskavah, idealen primer takšne je eksperiment Harlowa (1958, v Karen, 1990), so kot testni subjekti uporabljene živali. Harlow je naprimer z namenom raziskovanja navezanosti uporabil več rezus makak opic. Opice, stare nekaj tednov, so tako ločili od njihovih pravih mater in jih dali vzgajati dvem drugim mamam – ena je bila narejena iz žice in je imela pri sebi hrano, druga pa je bila pokrita z nekakšno frotirno tkanino (ang. terry cloth), ni pa imela hrane. Raziskava je pokazala, da so se opice bolj navezale na mehkejšo mamo, mamo iz žice pa so uporabljale le za hrano. Tako je Harlow ugotovil, da je za majhne opice bolj pomemben topel objem, nekakšen kontakt, kot hrana.

Ta študija odpre kar nekaj problemov, ki se tičejo uporabe živali v raziskovanju. Prva je ta, da živali ob tem doživljajo nepotrebno, hudo trpljenje – v tem primeru so trpljenje doživljali tako mladiči kot njihova mama, saj so ju ločili zelo kmalu po rojstvu, kar je obema povzročalo duševne bolečine ter separacijsko anksioznost, prav tako pa je imelo vpliv na obnašanje mladičev, saj so se ti vedli drugače kot enako stare opice, ki niso bile del eksperimenta (Karen, 1990). Še en primer uporabe živali v raziskovanju je študija Sheridana in Kinga (1972), kjer sta testirala ubogljivost udeležencev. To sta počela tako, da so morali udeleženci kužka naučiti, da se obrne tja, kjer se je pojavila luč. Kužek je bil obdan z elektrodami in vsakič, ko se ni obrnil v skladu z lučko, so morali udeleženci pritistniti na gumb. Ta gumb je sprožil električni šok, ki je stresel kužka. Tukaj se spet pojavi problem trpljenja – je bilo trpljenje tega kužka vredno ugotovitev, ki jih je ta eskperiment proizvedel? Bi bilo to možno raziskovati kako drugače, brez da bi kužek trpel?

Drug problem pa je, da so ljudje telesno in pa duševno drugačni od živali (Hill, 2001), tako da je zelo vprašljiva generalizacija teh ugotovitev na človeške odnose. To poudarja tudi Karen (1990), ki pravi, da nam Harlowa študija, čeprav nam je ponudila kar nekaj konkretnih ugotovitev, ne more povedati ničesar konkretnega o človeški navezanosti, sploh pa ne glede odnosa med materjo in otrokom. To nas opozori na tretji problem, in sicer na manjšo ekološko veljavnost takih študij, saj se živali morda ne obnašajo na enak način kot ljudje, prav tako pa imajo verjetno tudi drugačno telesno sestavo. Ta problem se pojavi tudi pri eksperimentu s kužkom (Sheridan in King, 1972), in sicer, kaj smo o ubogljivosti izvedeli na tak način? Problem velike večine študij je to, da se dogajajo v laboratoriju, in jih zato ponavadi ne moremo v celoti prenašati na resnično življenje, saj tam nismo izolirani od vseh ostalih spremenljivk, ki lahko vplivajo na naše vedenje. Prav tako v eksperimentih ponavadi sodeluje dosti manj ljudi, kot jih je v naši ciljni populaciji, kar lahko naredi generalizacijo izjemno težko, tako pri študijah z živalmi kot brez.

Obstaja pa tudi kar nekaj razlogov za uporabo živali v takšnih raziskavah. Tako raziskovanje bi bilo skrajno neetično izvajati na ljudeh, saj bi lahko pri njih prišlo do izgube samospoštovanja in do neustreznega funkcioniranja v prihodnosti (Hill, 2001), skratka, s tem bi lahko nekatere ljudi obsodili na nekvalitetno življenje ali pa celo na smrt. Za takšnimi študijami je ponavadi vedno neka moralna dolžnost, da pomagamo ljudem, svoji vrsti, in ji ne škodimo (Hill, 2001). Kot primer tega seveda poznamo veliko raziskav, jaz pa bi navedla to, da brez testiranja na živalih ne bi bilo marsikaterih zdravljenj, kot je recimo zdravljenje za Alzheimerjevo bolezen (Capitanio, 2017), in tako bi trpelo veliko več ljudi. Se pa tu pojavi moralno vprašanje, ali so življenja ljudi vredna več kot življenja ostalih živali? Če so, potem so raziskave na živalih seveda popolnoma razumljiv pojav, če pa niso, pa je verjetno nekaj narobe. S takimi vprašanji se danes javno ukvarjajo predvsem društva za zaščito živali, kot je npr. PETA.

Zelo velika prednost študij na živalih je to, da so omogočile ogromno število napredkov v psihologiji, kot so npr. Skinnerjeve teorije učenja in Seligmanova naučena nemoč. Prav tako pa so s pomočjo študij, narejenih na živalih ljudem omogočili živalske pomočnike, kot so npr. psi vodniki – brez teorij učenja do teh ugotovitev ne bi prišli (Hill, 2001). Prav tako brez uporabe živali ne bi moglo priti do razvijanja novih zdravil, ki so za nas, kot vemo, kar velikega pomena.

Obstajajo tudi različne smernice za delo z živalmi v eksperimentalnih pogojih, ki so pri nas zelo stroga. Te smernice morajo biti popolnoma upoštevane, če naj bi bile živali uporabljene v raziskavi. Pri nas obstaja Zakon o zaščiti živali (2013), ki med drugim določa odgovornost pravnih in fizičnih oseb (torej vseh državljanov, rejcev, društev za zaščito živali, veterinarskih institucij ipd.) za dobrobit, zdravje in zaščito življenja živali. Seveda se moremo raziskovalci teh zakonov držati, drugače smo lahko zakonsko preganjani. Zakon o zaščiti živali prav tako definira mučenje živali kot naklepno ravnanje, ki lahko povzroči trpljenje, hujše poškodbe in pa škodi zdravju živali, prav tako pa kot mučenje definira tudi neprimerne ali nepotrebne smrti in usmrtitve živali. Prav tako sta na državni ravni veljavna tudi Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih (2013) in Pravilnik o etični komisiji za poskuse na živalih (2013), ki določata podrobne pogoje za izvajanje poskusov na živalih in pa pogoje za dobavitelje in uporabnike. Živali so pri nas zaščitene tudi s strani Evropske unije, ki naj bi skrbela za to, da države članice izvajajo potrebni nadzor ter kazenske postopke zoper krišitelje zakonov (European Comission, 2012). Prav tako definirajo »pet svobod« živali, ki se jih mora nujno upoštevati, in sicer: svoboda pred lahkoto in žejo, svoboda pred bolečino, poškodbami in boleznimi, svoboda predstrahom in distresom, svoboda pred neudobjem in svoboda izražanja normalnega vedenja (European Comission, 2007).

Kakorkoli pogledamo, živali se še vedno uporablja v raziskovalne namene, je bilo pa že leta 2001 (Hill, 2001) v svetu opravljenih veliko manj psiholoških raziskav na živalih kot leta poprej. Pomembno se mi zdi, da skrbimo za dobrobit vseh, ne samo ljudi, in tako delamo na tem, da odkrijemo drugačne metode, ki bi bile ekvivalentne raziskovanju na živalih. S tem lahko prihranimo mučenje vsem tistim, ki še vedno sodelujejo v psiholoških raziskavah, ter jim omogočimo srečno in izpopolnjeno življenje, kot bi storili za pripadnike človeške vrste. Prav tako pa lahko z nekimi umetnimi približki testiranju na živalih izločimo pomanjkljivosti, ki jih le-to ima, in tako raziskujemo bolj efektivno.

 

Viri

Capitanio, J. (2017). Animal studies in psychology. Pridobljeno s http://www.apa.org/ed/precollege/psn/2017/01/animal-studies.aspx

Hill, G. (2001). Psihologija: shematski pregledi. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.

Karen, R. (1990). Becoming Attached. The Atlantic. Pridobljeno s https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1990/02/becoming-attached/308966

Zakon o zaščiti živali. (2013). Uradni list RS, št. 38 (3. 5. 2013). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201338&stevilka=1457

Sheridan, C.L. in King, R. G. (1972). Obedience to Authority with an Authentic Victim. Proceedings of the Annual Convention of the American Psychological Association, 7, 165-166.

European Comission, (2007). Treaty of Lisbon amending the Treaty on European Union and the Treaty establishing the European Community. Objavljeno na: http://publications.europa.eu/resource/cellar/688a7a98-3110-4ffe-a6b3-8972d8445325.0007.01/DOC_19

European Comission, (2012). COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE on the European Union Strategy for the Protection and Welfare of Animals 2012-2015. Objavljeno na: https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/animals/docs/aw_eu_strategy_19012012_en.pdf

Leave a Reply

Your email address will not be published.