Blagodejni vplivi kreativnega pisanja

Verjetno ima pisanje raznoraznih besedil v vašem življenju pomembno vlogo – vsi namreč pišemo poročila, seminarske naloge, nekateri izmed nas pa pišemo tudi pesmi in prozo. Prav zaradi take raznolikosti besedil se bom v tem članku osredotočila na pisanje kot način izražanja in raziskovanja svojih občutkov, s pomočjo katerega lahko bolje spoznamo samega sebe in različne okoljske dejavnike, ki imajo velik vpliv na nas (Clark, 2011).

Takšno »kreativno« pisanje ima lahko zelo velik vpliv na človeka, tako psihološki kot fizični. Kot pravi Tolton (2004), mu pisanje poezije da možnost sproščanja nekih nervoznih občutkov, ki so se nabirali v njem. Poezijo pojmuje kot nekakšen način zmanjševanja psihičnega pritiska, pravi pa tudi, da je bila ena izmed stvari, ki mu je najbolj pomagala pri blodnjah in anksioznosti prav poezija.

Rickett, Greive in Gordon (2011) so se lotili ugotavljanja vpliva poezije pri ljudeh z zgodovino težjih bolezni (večina je prej imela raka). V njihovi študiji je sodelovalo 29 ljudi, starih od 45 do 82 let, večina teh je bila ženskega spola (23 udeleženk). Bili so razdeljeni v dve skupini, pri čemer se je vsaka oseba udeležila delavnic pisanja, ki so trajale dve uri na teden v obdobju osmih tednov. Na teh delavnicah so udeleženci poleg pisanja poezije le-to tudi brali, prav tako pa so se pogovarjali o različnih vidikih pisanja poezije in brali svoje izdelke pred drugimi udeleženci. Pred začetkom delavnic in po koncu so udeleženci izpolnili vprašalnik, ki meri psihično blagostanje. Raziskovalci so ugotovili, da se je pri udeležencih po udeležbi na omenjenih delavnicah pisanja pojavilo povišanje psihičnega blagostanja.

O blagodejnem vplivu pisanja poezije in proze poroča precejšnje število raziskav. Ena izmed teh je raziskava Stephensona in Rosena (2015), kjer so morali udeleženci skozi tri zaporedne dni vsak dan pisati 20 minut. Raziskovalci so posameznike glede na tematiko pisanja razdelili v skupine tako, da so nekateri pisali pripoved o neopredeljeni temi, ostali pa haikuje z različnimi vsebinami, in sicer o nevtralni temi, o naravi ali pa o negativnem življenjskem dogodku. Pred začetkom pisanja in tri tedne po koncu pisanja so preverili tudi razne psihološke konstrukte, kot so sreča, zadovoljstvo z življenjem, ustvarjalnost, anksioznost in depresija. Prišli so do zaključka, da pisanje pripovedi pripelje do zmanjšanja depresije in anksioznosti pri udeležencih, medtem ko vse ostale oblike ustvarjanja pripeljejo do povečane ustvarjalnosti.

S pomočjo pisanja lahko razkrijemo nekatere probleme, ki bi jih drugače skrivali v sebi. Prav to pa ima lahko kar nekaj pozitivnih učinkov na naše fizično zdravje, in sicer razkrivanje samega sebe naj bi pomagalo našemu imunskemu sistemu pri preprečevanju infekcij (Booth, Petrie in Pennebaker, 1997). Stone, Smyth, Kaell in Hurewitz (2000) so v svoji raziskavi, ki so jo izvajali na pacientih z astmo, prav tako ugotovili kar 20-odstotno izboljšanje v funkcioniranju pljuč bolnikov po opravljenih štirih mesecih tečaja pisanja.

Skozi pisanje poezije in proze se lahko tisti, ki ustvarja, poveže s svojimi notranjimi občutji in tako pride do nekega skritega smisla (Hilse, Griffiths in Corr, 2007). Zaradi teh lastnosti sta poezija in pisanje na splošno zelo uporabljena v različnih terapijah, in sicer kot nekakšna oblika izobraževanja, za povečevanje občutka samopodobe in kot pomoč pri lažji socialni integraciji (Heimes, 2011), prav tako pa se lahko uporablja kot neke vrste terapija, in sicer kot namerna raba poezije v namen zdravljenja in osebnostne rasti (McArdle in Byrt, 2001).

Če povzamemo, je iz navedenih raziskav razvidno, da ima umetniško izražanje skozi besede lahko zelo ugodne posledice za ustvarjalca, ki sežejo vse od psihičnega blagostanja do boljšega imunskega sistema.

P.S.: Če ste eden izmed nadobudnih pisateljev, nikakor ne zamudite natečaja Revije Panika za najboljšo pesem in kratko zgodbo! Več o tem si preberite tukaj: http://revijapanika.si/natecaj/

 

Reference

Tolton, J. C. (2004). First Person Account: How Insight Poetry Helped Me To Overcome My Illness. Schizophrenia Bulletin, 30(2), 469-472.

Clark, T. (2011). Poetry through Soul. Australasian Psychiatry, 19(1), 69-72.

Stephenson, K. in Rosen, D. H. (2015). Haiku and Healing: An Empirical Study of Poetry Writing as Therapeutic and Creative Intervention. Empirical Studies of the Arts, 33(1), 36–60.

Booth, R.J., Petrie, K.J. in Pennebaker, J.W. (1997). Changes in circulating lymphocyte numbers following emotional disclosure: Evidence of buffering? Stress Medicine, 13, 23-29.

Stone, A.A., Smyth, J.M., Kaell, A. in Hurewitz, A. (2000). Structured writing about stressful events: Exploring potential psychological mediators of positive health effects. Health Psychology, 19, 619-624.

McArdle, S. in Byrt, R. (2001). Fiction, poetry and mental health: expressive and therapeutic uses of literature. Journal of Psychiatric and Mental Health Nursing, 8, 517–524.

Heimes, S. (2011). State of poetry therapy research (review). The Arts in Psychotherapy, 38, 1–8.

Hilse, C., Griffiths, S. in Corr, S. (2007). The Impact of Participating in a Poetry Workshop. British Journal of Occupational Therapy, 70(10), 431-438.

Rickett, C., Greive, C. in Gordon, J. (2011). Something to hang my life on: the health benefits of writing poetry for people with serious illnesses. Australasian Psychiatry, 19(3), 265-268.

Leave a Reply

Your email address will not be published.