Psihosocialni pogled na seksualno revolucijo

Revolucija – že ko zaslišimo ta termin imamo v mislih neke drastične spremembe, hiter preobrat v družbenih ali političnih okvirih, razmišljanje o alternativah (»out of the box«); pred seboj vidimo upor, množico, transparente z očitnimi slogani. Poleg Francoske ali Oktobrske revolucije, Freudove revolucije v psihoanalizi, Einsteinovega doprinosa na področju kvantne mehanike, Karla Marxa in njegove marksistične družboslovne šole … skratka, do revolucije in preobrata paradigem lahko pride v znanosti, zanemariti pa ne gre tudi revolucionarne narave določenih zgodovinskih obdobij.

Leta 1969 je (ne)pričakovano prišlo do t.i. seksualne revolucije, preobrata v moralni in družbeni miselnosti o spolnosti, obarvana pa je bila z vplivi upora proti takratni vietnamski vojni, hipijevskim gibanjem in študentskimi protesti. Modic (2008) trdi, da so tabuji, povezani s spolnostjo pričeli izgubljati moč, pornografija je dobila dokončen zagon, pomen seksologije pa je pričel naraščati. Mladi uporniki so v prvi vrsti zahtevali osebno svobodo, znotraj katere so največji pomen dajali svobodni spolnosti, in izražali viden odpor vladajočemu političnemu ustroju (Giddens, 2000). Arsenjuk (2002) dodaja, da so uporniško-politična gibanja v poznih 60-ih letih prvotno politično osvobajanje prepletla s konceptom seksualne emancipacije, problem socialne (ne)pravičnosti pa z nerepresivno svobodo na vseh področjih. Spolnost je tako rekoč stopila na piedestal takratne javne sfere življenja z namenom, da bi se rešili ukleščenosti buržoazne nadvlade.

Poudariti velja, da seksualna revolucija najprej ni bila univerzalna, marveč v ženski domeni, ki so s pojavom in skorajda eksplozivno uporabo kontracepcijske tabletke dosegle ločevanje lastne reproduktivne vloge od užitka v spolnosti. Šele kasneje so se revoluciji pridružili homoseksualni pari in nenazadnje tudi (heteroseksualni) moški, katerim revolucija ni doprinesla nič novega, razen lažjega dostopa do žensk, ki so se otresla sposobnih krilc in tega, da jim je pomagala ohraniti njihov predrevolucionarni oris moškega predstavnika, z vsemi elementi seksizma in mačizma.

 

Seksualna revolucija – kratka zgodovina, a dolga preteklost njenih temeljev

Vse do sredine 19. stoletja je bila zakonska zveza podkrepljena zgolj z ekonomskimi razlogi in koristmi, ki jih poroka prinaša, o ljubezni med zakoncema se ni govorilo. Kasneje se je pojavil koncept romantične ljubezni, kjer je v veljavo stopila tudi »osebnostna lastnost«, karakteristična posebnost posameznika, katero je moral par sprva najti, šele nato pa jo ljubiti kot edinstveno (Sieder, 1998). »Romantično druženje« je prešlo iz meščanske družbe na celotno populacijo skozi tedanjo književnost[1] v obliki ljubezenskih novel in romanov. Pojmovanje romantične ljubezni je prispevalo ne le k razrešitvi zakonske zveze njenih širših sorodstvenih vezi, marveč ji je dalo nov, globlji pomen v obliki poglobljene komunikacije med zakoncema, s čimer je nastala duhovna podlaga zakona (Giddens, 2000). Zakonska partnerja sta z omenjenim konceptom lažje premagovala razdvojenost med njima, ki je nastala kot posledica ločitve njunih vlog, kjer je bil moški glavni dejavnik preživetja celotne družine in vezan na svoje delovno mesto, ženska pa gospodinja in skrbnica njunih potomcev.

Zakonca sta vse bolj postajala skupna sodelavca »v skupnem čustvenem podjetju« (Giddens, 2000) ter v domačem, zasebnem okolju iskala čustveno oporo napram instrumentalnemu zunanjemu okolju. Moška patriarhalna vloga je pojenjala pod vplivom ženine materinske vloge, čustvena toplina med starši in otroki je nenadoma stopila v ospredje, v temnem ozadju pa je ostala spolnost (McLarren, 1999).

Tudi samo krščanstvo je od srednjega veka naprej človeško seksualnost močno zaznamovalo in seks omejevalo zgolj na heteroseksualni genitalni spolni odnos v monogamni zakonski zvezi. Podobni moralni sklepi so veljali tudi v prvih desetletjih 20. stoletja, ko so upravičevali institucijo monogamne zakonske zveze kot edini legitimni okvir seksualne dejavnosti (Primorac, 2002). Prevladovalo je konzervativno prepričanje, da spolnost služi zgolj reprodukciji, za razplod, številni avtorji so svarili celo pred zakonskimi ekscesi[2]. Kot odgovor na dogajanje so se pojavili seksualni reformatorji. To so bili zakonski in družinski svetovalci, zdravniki, seksologi in spolni terapevti, ki so težili k izboljšanju novodobne morale o spolnosti v smislu izboljšanja znotrajzakonske klime s pomočjo seksualnih praks s poudarkom na simultanem spolnem vrhuncu ali orgazmu (McLarren, 1999). Avtorji številnih »self-help« priročnikov[3] pa so stremeli k spolni kompatibilnosti v zakonu, ljubezenski romantiki in obojestranskem užitku v spolnem odnosu. Navkljub navidezni revolucionarnosti omenjenih knjižnih del, pa je prevladovala obstoječa družinska struktura, kjer je normalna spolnost bila izključno heteroseksualna, dovoljena zgolj v zakonski sferi, drugačne spolne prakse (fetiši, onaniranje itd.) pa so bile pojmovane kot patološke (McLarren, 1999).

Zaznati je bilo moč premik od »biti dober starš« do »biti dober spolni partner«. Pritisk na ženske je bil ogromen, saj so morale biti dobre žene, dobre ljubice, dobre spolne partnerke, še boljše mame, dobre gospodinje – skratka vsestransko močne in ustrežljive posameznice, katerih orgazem je bil nujno potreben za potrditev uspešnosti njune spolne sfere (Bozon, 2003).

V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj kritičnih dejavnikov, ki so tako ali drugače vplivali na razplet seksualne revolucije v poznih šestdesetih prejšnjega stoletja.

 

»The Pill«

Spolni reformatorji so uvedli še eno novost v brezskrbni zakonski spolnosti: kontracepcijo v obliki kontracepcijskih tabletk. Strah pred nezaželeno nosečnostjo je nadomestil nadzor nad rojstvi otrok. Kontracepcija tako na eni strani pripomore k zmanjšanju možnosti zanositve, še pomembneje pa prispeva k temu, da začnejo ženske uživati v spolnosti na način, ki ni narekovan s strani moških. Kontracepcijska tabletka je bila leta 1950 v ZDA označena kot nemoralna, kot nasproti Bogu in naravi. Sprva so jo ginekologi predpisovali izključno ženskam z menstrualnimi težavami. Ko so mediji izvedeli za kontracepcijske učinke zdravila, so izpostavljali le pozitivne učinke, kar je posledično pripeljalo do prave revolucije. Do oralne kontracepcije so bile sprva upravičene le poročene ženske, sčasoma pa tudi ostale (Streitmatter, 2004).

Iznajdba hormonske kontracepcije je temeljito spremenila življenje žensk: (1) ženskam je omogočila občutek svobode, saj so lahko nadzirale svojo reprodukcijo in s tem svoje delo; (2) spremenila je seksualno življenje tako moških kot žensk, saj je odsotnost strahu pred nezaželeno nosečnostjo povečala užitek spolnih odnosov; (3) možnost prestavitve in omejevanje nosečnosti je omogočila, da se je ženska lahko odpovedala službi za določen čas in izbrala dolgoročno delavno kariero (Streitmatter, 2004). Kasnejša umetna oploditev (»in vitro«) je omogočila, da seksualnost v celoti postane prilagodljiva in stvar medsebojnih dogovor posameznikov, saj do reprodukcije lahko pride tudi brez spolnega odnosa (Giddens, 2000).

Posledično so bili v začetku 50-ih let 20. stoletja spodkopani stari argumenti v prid vzdržnosti pred poroko, vendar so ženske navkljub raznolikim kontracepcijskim metodam (diafragma, kondom, spermicidi) ohranile svoj status quo: brezskrbna spolnost zgolj v zakonski partnerski skupnosti z namenom ohranjanja stabilnega heteroseksualnega odnosa.

 

Povojni Kinsey, Masters in Johnson

Ko je Alfred C. Kinsey, pionir sodobne ameriške seksologije, objavil svoje izsledke, se je končala doba dojemanja seksa kot aktivnosti, ki se s ciljem ohranjanja vrste vrši v temi, v misijonarskem položaju in z osebo nasprotnega spola. Skrhala se je patriarhalno privzgojena podoba moškega kot močnejšega spola, saj se je na seksualnem polju izkazal za dokaj nezapletenega, ženska pa kot bitje z izredno kompleksno seksualnostjo, ki ne seksa zgolj zaradi prokreativnih nagonov v službi moškega užitka, marveč zaradi lastnega zadovoljstva v spolnosti (Modic, 2012).

Kinsey je zagovarjal tezo, da bi moral biti seks »sprejemljiv v vseh možnih oblikah« (Segal, 1997). Rezultati njegovih raziskav introspekcije so pokazali, da imajo samski moški štirikrat pogostejše spolne odnose kot samske ženske, slednje pa v zakonskem spolnem odnosu uživajo manj kot njihovi možje. Prav tako je konzervativno Ameriško javnost dopeljal do dejstva, da imajo tako moški (45 %)  kot tudi ženske (28 %) najmanj enkrat v življenju istospolno izkušnjo ter da je vaginalni orgazem težje dosegljiv in neprimerljivo boljši od klitoralnega[4] (McLarren, 1999).

V podobni smeri kot Kinsey sta svoje raziskovalno delo na področju spolnosti nadaljevala tudi zakonca Masters in Johnsonova. Avtorja knjig Human Sexual Response (1966) in Human Sexual Inadequacy (1970), sta svoje spolne subjekte za razliko od predhodnika preučevala kar v laboratoriju, pri čemer sta ugotavljala fiziološko in psihološko podstat človeškega orgazma – zlasti ženskega -, homoseksualnih odnosov in erektilnih disfunkcij (Time, 1979).

 

Baby-boom generacija

Baby boom generacija označuje skupino posameznikov, ki je bila rojena v obdobju povečanih rojstev, med katerimi najbolj izstopa tista po 2. svetovni vojni, natančneje leta 1946 pa vse do 1964. Prvi val t.i. starejših baby-boomerjev je bilo moč zaslediti med letoma 1946 in 1955, val mlajših pa med letoma 1956 in 1964 (Lenarčič, 2010).

Po končani 2. svetovni vojni se je z rekapitulacijo Nemčije marsikaj spremenilo: G.I.-i[5] so se vračali nazaj v svoje domove, kjer so želeli utrditi tradicionalne vrednote s pomočjo G.I. listine (»G.I. Bill«). Gre za veteransko različico »New Deal-a«, ki je nekdanjim vojakom želeli finančno in materialno pripomoči k ponovni adaptaciji v družbeno sfero: z znižanimi ali ničelnimi obrestmi pri nakupu novih nepremičnin, omogočala je ponoven študij veteranov ali drugo obliko dodatnega izobraževanja ter visoke državne subvencije za pričetek kmetijskega načina življenja. Zaradi občutka predhodne nestabilnosti, ekonomskega padca, G.I. programa in prepričanju vodilnih, da bodo zdrave, vesele ameriške družine, ki živijo »the American Dream«[6] lažje prebrodile povojno krizo, je prišlo do nižanja starostnih meja za zakonsko zvezo in do visoke rasti natalitete. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bila povprečna starost moškega, ki je stopil v zakon, 22 let, pri ženskah pa borih 20 let (Weiss, 2000). Zaradi visokega rodnega prirastka so se družine znatno povečale: povprečna ženska je leta 1950 rodila 3,09 otroka, leta 1960 je bila številka znatno višja 3,65; vrhunec je bilo moč zaslediti leta 1957, ko je vsaka družina imela 3,77 otrok. Večina novoporočenih parov je pričelo z namernih načrtovanjem naraščaja že sedem mesecev po poroki. Prav tako se je v obdobju 20-ih let (med 1940 in 1960) povečalo število družin s trojčki in četvorčki (Easterlin, 2000).

 

Seks, droge in rock’n’roll

Znanstveno raziskovanje spolnosti v okviru seksologije, razmah uporabe kontracepcijskih sredstev, medijsko prikazovanje spolnosti kot izražanja (umetniške) svobode[7] in čedalje pogostejša uporaba halucinogenov in kanabisa je pripeljalo najstniško generacijo baby-boomerjev do revolucionarnih uporov proti vladajoči ideologiji.

Že leta 1968 in 1969 je približno 150 radikalnih feministk[8] izvedlo protestni shod na letnem tekmovanju za izbor »Miss America«, ki je potekal v Atlantic Cityju. Na transparentih je bilo mogoče zaslediti slogane »Don’t Miss America!« in »All Women Are Beautiful!«, slišati pa je bilo pesniško parodijo z naslovom »Ain’t she sweet, making profits off her meat!«. Žensko osvobodilno gibanje je na tak način »napadalo moški šovinizem, komercializacijo lepote, rasizem in represijo žensk, ki so se udeleževale tovrstnih tekmovanj« (Freeman, 2010).

Ženska feministična gibanja so na novo odprla vprašanja moškosti in ženskosti, pojavili so se novi pojmi kot so biseksualizem, transeksualizem in razlikovanje med sex (biološko pojmovanje spola) ter gender (družbeno pojmovanje spola) (Šadl, 2000).  Sodobni feminizem je prinesel revolucijo ženske avtonomije. Izobraževanje in zaposlovanje žensk se je povečalo, kar se je kazalo predvsem v večji usmerjenosti nase, ugotavljanju lastnih pričakovanj od življenja in v snovanju lastnih načrtov, ki niso bili več nujno vezani na družino, temveč na lastno osebnost (Giddens, 2000).

Poglavitni nosilec seksualne revolucije, ki je med letoma 1969 in 1975 skoraj sočasno izbruhnila v Zahodni Evropi in ZDA, je bila v prvi vrsti mladina, ki je začela s silovito in odločno predanostjo vsem vrstam užitkom ter zavezanostjo hedonizmu in potrošnji. Razvoj mladinske kulture je bil povezan z razvojem študentskega gibanja in kontrakulture, ki sta kazala odpor tako do norm vrstniških skupin kot tudi do norm odraslih, predvsem pa njihovih »rigidnih in konvencionalnih« staršev. Študentski uporniki v San Franciscu so črpali iz širšega konteksta generacijskega boja proti uveljavljenemu sistemu politike, ekonomije in spolnosti (Segal, 1997).

 

Sociološki koncept plastične seksualnosti v realnosti pozne moderne družbe

Eden prvih pogojev za razvoj seksualne revolucije je bila iznajdba »plastične seksualnosti«. Pri tem konceptu gre za seksualnost, ki je osvobojena potreb po reprodukciji. Plastična seksualnost osvobodi spolnost izpod prevlade pomembnosti moške spolne izkušnje, osvobodi pa se tudi okov sorodstva ter vodi v deinstitucionalizacijo le-te. Prav tako sesuje biološko utemeljitev, da je heteroseksualnost normalna, saj reprodukcija ni več njen edini legitimator  (Giddens, 2000). Izvor najdemo v poznem 18. stoletju pri prvih poskusih omejitve velikosti družin, kasneje pa se je še bolj razvila kot posledica širjenja novih reproduktivnih tehnologij in moderne kontracepcije.

Že Kinsey je v svojih študijah posredno odkrival neskladje med rigidno, skorajda radikalno spolno moralo[9] ter dejanskim, realnim spolnim udejstvovanjem (Bernik, 2010); to neskladje pa posledično s pomočjo seksualnih revolucionarjev privede do koncepta plastične spolnosti. Neposredno obliko tega konstrukta je moč zaznati tudi v že dobro uveljavljeni erotični reviji Playboy, katere glavni urednik in ustanovitelj Hugh Hefner je nekoč dejal, da je revija začela izhajati ob ravno pravem času – sredi revolucije, kar je pojasnil nekako takole: »Moja naga dekleta so postala simbol neposlušnosti, kot nekakšna trofeja seksualnosti, ki je začrtala konec puritanizmu« (Conklin, 2012).  Bolj kontroverzno nadgradnjo Playboyjevih erotičnih fotografij je ponudil Bob Guccione, ustanovitelj britanske erotične revije Penthouse, ki ni samo konkurirala Playboyjevi nakladi prodanih izvodov, marveč tudi v prvem prikazovanju ženskih sramnih dlak kadarkoli doslej (Sex: The revolution – 2nd episode: Big Bang, 2008).

Sočasno z liberalizacijo spolnosti se je razcvetela tudi pornografska industrija, ki je tako kot pop kultura in umetnost pričela prikazovati spolnost brez bojazni, omejitev in zadržkov. Svobodna ljubezen ni bila več prikazana kot greh, ki pelje naravnost v pekel. Ravno nasprotno: svobodna ljubezen je postala trend, promiskuiteta pa luksuz, ki so si ga brez slabe vesti lahko privoščili tudi poročeni pari (Modic, 2006).

Prve visokokvalitetne barvne fotografije z eksplicitno seksualno vsebino izvirajo iz Skandinavije, natančneje iz švedskega Stockholma. Berth Milton, bivši trgovec z avtomobili, v prostem času pa amaterski fotograf, je leta 1965 natisnil prvo številko magazina z imenom Private, ki je postal prava senzacija. Šlo je za prvo periodično publikacijo na svetu, ki je na svojih straneh objavljala erekcije in močne prizore penetracije. Za razliko od drugih revij tistega časa, ki so na naslovnicah obljubljale vse mogoče, je bil na naslovnici Private-a le skromen napis »Švedska dekleta v barvah«, notranjost pa je skrivala zametke tistega, kar je v kratkem preraslo v požar seksualne revolucije (Modic, 2008).

Po Giddensovem (2000) mnenju je posledica integracije plastične seksualnosti in refleksivnega projekta jaza ravno spolna emancipacija ali osvoboditev. Spolnost je posledično postajala vse bolj avtonomna in prilagodljiva, saj se je osvobodila zunanjih prisil in postala vse bolj stvar posameznika, ki z njo sledi samorazkrivanju in samoizpolnitvi (Giddens, 2000).

 

»Flower power« hipiji

V 60-ih letih prejšnjega stoletja je ameriška mladina močno podvomila v kulturne in politične norme ter materializem ZDA. V omenjenem obdobju so bili Američani priča številnim problematikam, ki so se manifestirale v boju za človekove pravice, boju proti vietnamski vojni in uporu proti nuklearnemu vojskovanju. Nekateri so pri tem uporabljali glasbo[10], drugi politiko, tretji pa alternativen življenjski slog, s čimer so nastale kontrakulture, kot je hipijevska. Njihov način življenja je vključeval veliko alternativnih tendenc in idealov: harmonijo, ljubezen, mir, glasbo, misticizem in nekrščanske religiozne tradicije. Svoja stanja zavesti pa so hipiji poglabljali s transcendentalno meditacijo, jogo in psihadeličnimi rekreativnimi drogami (Anđelković, 1988).

Stone (1999) opisuje »hippie-e« kot množico mladostnikov, ki se ne želi podrediti družbenim standardom, hkrati pa zagovarjajo svobodno držo in svoboden način življenja[11]. Mediji so jih prikazovali kot dolgolase najstnike, ki poslušajo rock glasbo[12], uživajo droge, prakticirajo »free love«[13]ter se udeležujejo srečanj in koncertov; so zagrizeni vegetarijanci, promovirajo šamanizem in so ekološko naravnani (Greenpeace).

Za hipije je značilna generacijska identifikacija, ki se je primarno razvila zaradi izključevanja mladih iz sfere moči in kapitalističnega bogastva. Zanimivo je bila ta kontrakultura revnega značaja, obubožana – hipiji so bili otroci ulice, ki pa so paradoksalno vendarle sprejemali kakršnokoli socialno pomoč; prav tako jih ni bilo sram prosjačiti za denar (Stone, 1999).

Poglavitnega pomena za hipijevsko subkulturo in nadaljnji razmah seksualne revolucije so imele psihadelične droge, kajti z uporabo marihuane ali LSD-ja[14] je bilo njihovo zaznavanje in čutenje sveta še bolj poudarjeno v smeri senzacionalnosti. Odprli so se jim novi svetovi in novi načini dojemanja resničnosti; prav tako je bil še bolj poudarjen spolni odnos in kot je Anđelković (1988, str. 8) dejal: »Seks je dober šus, toda seks na travi je nepopisen!«.

 

Seksualna revolucija v Sloveniji

Na območju bivše Jugoslavije je Slovenija odigrala vodilno vlogo pri liberalizaciji spolnosti, kajti prva jugoslovanska trdoerotična revija »Vroči kaj« je v 80.000 nakladi izšla v Ljubljani leta 1989. Slovensko javnost je prvič razburil z 8. številko, ko se je na barvni naslovnici pojavila necenzurirana slika ženske, ki oralno zadovoljuje moškega. V bivšem kinu Sloga (današnji Dvor) so leta 1986 zavrteli Strasti, prvi trdoerotični film na velikem platnu, ki si ga je ogledalo več kot 110.000 Slovencev. S tem je Jugoslavija postavila prva država socialističnega bloka, ki je v kinu predvajala pornografski film. Prav tako je Jugoslavija predstavljala prvo socialistično državo, v kateri je pod uredniškim vodstvom Petra Lovšina in ČGP Delo začela izhajati revija Private v slovenskem, srbohrvaškem in angleškem jeziku.

Na Gornjem trgu je Nada Črešnik odprla Red Shop, ki ni bil samo prvi seks šop v Jugoslaviji, ampak prvi seks šop za železno zaveso nasploh. V produkciji ljubljanske Ekstaze je nastal Strah pred letenjem, prvi slovenski amaterski pornič s slovenskimi akterji in prvi domači pornič v prosti prodaji. Ekstaza je uvedla tudi prvo vročo linijo na območju bivše Jugoslavije in izdala prvi video magazin, ki je vseboval intimne posnetke parov in posameznikov iz vseh koncev Jugoslavije (Modic, 2009).

 

Kaj je prinesla seksualna revolucija?

Družba druge polovice 20. stoletja je torej prinesla številne nove družbeno-kulturne izbire, ki so pripomogle k liberalizaciji in emancipaciji v sferi zasebnosti, hkrati pa tudi k spreminjajoči se ideologiji spolnosti, ljubezni in intimnosti. Nekateri novodobni trendi, kot so vzpon in razmah sodobnega feminizma, gibanje za osvoboditev homoseksualcev in vsesplošna sprememba spolnih navad so prispevali k raziskovanju človeške seksualnosti (Primorac, 2002).

Čeprav je svoj zaton v zahodno evropskih družbah doživela nekje v začetku 80-ih let se njene že omenjene posledice – tako pozitivne kot negativne – kažejo še dandanes. Seksualna revolucija je imela številne pozitivne posledice, med drugim je družbeno najpomembnejša ta, da je povzročila tudi zmanjševanje razrednih, nacionalnih in spolnih razlik ter mlade spodbudila k večji ozaveščenosti o rasizmu. Revolucija je najprej vplivala na mlade, vendar je hkrati prinesla spoznanje, da so tudi ljudje v zrelih letih lahko spolno aktivni in v spolnosti uživajo (Segal, 1997). Prav tako je spolnost našla svoje mesto v komercializaciji in kapitalizmu, kar dandanes potrjujejo številne trgovine s spolnimi pripomočki za popestritev spolnega življenja parov kot tudi samskih.

Po drugi strani pa je omenjeno časovno obdobje pustilo nekatere očitne posledice, ki se še dandanes, v 21. stoletju, omenjajo z negativnim prizvokom:

  • Število žensk in moških, ki imajo spolne odnose pred poroko, sunkovito narašča, spolnost pa se ne ocenjuje več glede na to, ali je rezultat ljubezni in vdanosti (McLaren, 1999).
  • Študije prejšnjega stoletja kažejo, da se več kot 75 % parov, ki zaživijo v skupnem gospodinjstvu pred zakonsko zvezo, loči zaradi pomanjkanja tradicionalnih družinskih vrednot in so brez razvite samodiscipline oz. samokontrole; slednje lahko povežemo tudi s povečanim varanjem in promiskuiteto (Haste, 1994).
  • Delež posilstev in zlorab otrok se je kar potrojil, prav tako se je povečala kriminaliteta, deviantnost in zloraba drog (Weeks, 2002).
  • Navkljub današnji paleti kontracepcijskih sredstev, še vedno zaznavamo najstniške nosečnosti (porast le-teh je mogoče zaslediti pri državah v razvoju, pa tudi državah tretjega sveta), vendar velja opozoriti, da je samo v ZDA v obdobju 1991 – 2011 delež nosečih najstnic med 15. in 19. letom starosti (na 1000 žensk) padel za kar 44 %, kar najverjetneje priča o bolj smotrni uporabi kontracepcije (Hamilton in Ventura, 2012).
  • Spolno tvegano vedenje, ki ga je prinesla seksualna revolucija, je pripomoglo tudi k pojavu in razmahu spolno prenosljivih bolezni (sifilis, genitalni herpes, gonoreja, klamidija itd.) ter razmahu virusa HIV, ki lahko povzroči AIDS (Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti.

 

Kritični diskurz celote

Seksualna revolucija je bila neizogibna in uspešna, mogoče celo edina uspešna revolucija stoletja. Zavedati pa se moramo, da tu ni bilo pomembno samo zloglasno leto ’69, ampak je spolna revolucija predvsem večplasten fenomen, ki na svoji površini kaže umetelne oblike plastične seksualnosti (revija Playboy, predstava Oh, Calcutta!, glasba 2. obdobja skupine The Beatles), pod globino pa vidimo njeno bistvo: boj za enakopravnost in osnovne človekove pravice.

V pričujočem prispevku pomen seksualne revolucije še zdaleč ni dokončno pojasnjen, vsaj s psihosocialne znanstvene drže ne. Potrebno bi bilo podrobneje razsvetliti tako historično kot tudi znanstveno dogajanje tistega časa ter spoznanja povezati z mnogimi eksperimenti o socialnem vplivanju (Milgram, Sherif, Asch), demografskimi raziskavami in humanistično psihologijo Maslowa in Rogersa. Kot je že nakazal Bernik, bi lahko naredili komparativno analizo prvotne seksualne revolucije iz 60-ih let in novodobne, sedaj potekajoče neoseksualne revolucije. Tako bi lahko začrtali najpomembnejše razlike in spoznanja o seksualnem razvoju človeštva v zadnjih 50-ih letih. Še dokaj neraziskano področje seksualne revolucije, kar se kaže tudi v okrnjeni literaturi in pomanjkanju empiričnih dognanj, bi lahko pobolje povezali s tabuizirano spolnostjo dandanes.

Ali seksualna revolucija oz. seksualni revoluciji nista pripomogli k temu, da bi ljudje bolj iskreno in nezadržano spregovorili o svojih seksualnih navadah? Zanimiv pomislek predstavlja tudi dejstvo, da znanje o spolni vzgoji poteka po razmeroma nepovezanih komunikacijskih kanalih. Konkreten primer kaže, da je Sloveniji potrebna intervencija posebnih mladinskih delavnic s strani Društva za preventivno delo, ki osmo- in devetošolcem skuša pojasniti najpomembnejša dejstva o seksu, saj se starostna meja prvega spolnega odnosa še vedno niža.

Na tem mestu se avtorja po vsem prebranem in napisanem sprašujeva, kje se je znanje o spolnosti izgubilo na poti k novejšim generacijam? Smo se ustrašili AIDS-a in MTV-jevskih propagand o spolnem ozaveščanju? Spolno tvegano vedenje in posledice tega vsekakor ni enako poučevanju o spolnosti, kateremu bi morali posvečati večjo pozornost s strani širše javnosti. Kje je torej dediščina seksualne revolucije ’60-ih let? Morda samo v Swingerjih, sex-shopih, pornografiji in množičnemu iskanju površinskih užitkov? Vsekakor vredno nadaljnjega premisleka.

 

Uporabljeni viri in literatura

Anđelković, V. (1988). Hipici. Beograd: TRZ Panpublik.

Arsenjuk, L. (2002). Je seks spet in? Ekran, 5(6), 28−31.

Bernik, I. (2010). Spolnost v času individualizma in racionalnosti. Družboslovne razprave, 65(26), 7−24.

Bozon, M. (2003). Sociologié de la sexualité. Paris: Nathan Universite.

Conklin, M. (2012). Playboy story. Pridobljeno na: http://www.chicagotribune.com/news/politics/chi-chicagodays-playboy-story,0,2454110.story

Easterlin, R. (2000). Twentieth Century American Population Growth. Pridobljeno na: http://histories.cambridge.org/extract?id=chol9780521553087_CHOL9780521553087A010

Freeman, J. (2010). No More Miss America! Pridobljeno na:  http://www.jofreeman.com/photos/MissAm1969.html

Freud, S. (1930). Das unbehagen in der Kultur. Wien: Internationaler psychoanalitisher Verlag.

Giddens, A. (2000). Preobrazba intimnosti: spolnost, ljubezen in erotika v sodobnih družbah. Ljubljana: Založba *cf.

Hamilton, B.E. in Ventura S.J., (2012). Birth Rates for U.S. Teenagers Reach Historic Lows  for All Age and Ethnic Groups. NCHS Data Brief, 89(4), 312−316.

Haste, H. (1994). The Sexual Metaphor. Cambridge: Harvard University Press.

Weeks, J. (2002). Sexuality. London: Routledge.

Lenarčič, B.(2000). Demografski profil Ameriške baby-boom generacije. Pridobljeno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek.html?ID=596

McLaren, A. (1999). Twentieth-century Sexuality: A History. Oxford: Blackwell Publishers.

Modic, M. (2006). Čar skupinskega seksa. Pridobljeno na: http://www.24ur.com/ekskluziv/erotika/car-skupinskega-seksa.html

Modic, M. (2008). Zasluge seksualne revolucije. Pridobljeno na: http://www.24ur.com/ekskluziv/erotika/car-skupinskega-seksa.html

Modic, M. (2009). Po poteh slovenske seksualne revolucije. Pridobljeno na: http://www.intimatemedicine.si/max-modic/po-poteh-slovenske-seksualne-revolucije/

Modic, M. (2012). Čakajoč na revolucijo. Pridobljeno na:  http://www.mladina.si/110093/cakajoc-na-revolucijo/

Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL.

Primorac, I. (2002). Etika in seks. Ljubljana: Založba Krtina.

Segal,  L. (1997). New Sexual Agendas. London: Macmillan.

Lowe, R. (producent) in Hart, P. (2008). Sex: The revolution – 2nd episode: Big Bang. ZDA: VH1 Television.

Sieder, R. (1998). Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Studia Humanitatis.

Stone, S. (1999). Hippies From A to Z: Their Sex, Drugs, Music and Impact on Society from the Sixties to the Present. London: Blackwell publishing.

Streitmatter, R. (2004). Sex sells! The Mediaꞌs Journey from Repression to Obsession. USA: Westview Press.

Šadl, Z. (2000). Odčarani svet posttradicionalne ljubezni. Časopis za kritiko znanosti, 28(3),  381−389.

Time Magazine (1979). Sexes: Masters & Johnson on Homosexuality. Pridobljeno na: http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,920282-1,00.html

Weiss, J. (2000). To Have and to Hold: Marriage, the Baby Boom, and Social Change. Chicago: The University of Chicago Press.

 

Opombe

[1] Primeri takrat »prepovedanih« beletrističnih del so novela H. Millerja: Tropic of Cancer (1934), ljubezenski roman Ljubimec Lady Chatterley (1959), avtorja T.H. Lawrence-a, novela Fanny Hill (1965), avtorja J. Clellanda.

[2] Delo Emme Angell Drake z naslovom What a Young Wife Ought to Know (1901).

[3] Tovrstni priročniki so zanimivo historično sovpadali z nekaterimi poglavitnimi deli o vzgoji otrok, npr. Sex and the Single Girl (Helen G. Brown, 1962) in Problem with Parents (Benjamin Spock, 1962).

[4] Kinsey je tovrstna dognanja razkril v dveh svojih uspešnicah: Sexual Behaviour in the Human Male (1948) ter Sexual Behaviour in the Human Female (1953); deli sta imenovani tudi Kinsey reports – Kinseyjevi poročili.

[5] Ameriški veterani,  ki so se borili v 2. svetovni vojni in varno prispeli nazaj domov.

[6] Slogan v slovenščini pomeni »ameriške sanje«.

[7] Najbolj kontroverzna filmska drama tistega časa je bila uspešnica z naslovom »Midnight Cowboy« (1969), komedija pa »Bob & Carol & Ted & Alice« (1969).

[8] Gre za prvotno različico feminističnih gibanj.

[9] Morala je obsegala naslednja načela: seks samo v zakonski zvezi, vzdržnost pred poroko, kult devištva, dovoljen le misijonarski položaj (kaže se moška prevlada) in seks za potrebe reprodukcije.

[10] Tu je vredno omeniti domnevno ekshibicionistično razkazovanje genitalij Jima Morrisona, frontmana skupine The Doors na koncertu leta 1969 v Miamiju.

[11] Za razliko od svojih predhodnikov »beatnik-ov«, so hipiji poudarjali zdrav način življenja.

[12] Eden najbolj znanih festivalov je »The Woodstock Music and Art Fair«, organiziran od leta 1969 dalje.

[13] Slogan v prevodu pomeni svobodna ljubezen, ki se izraža kot to, da so se ljubili, s komerkoli so se želeli, kjerkoli so želeli in kadarkoli so želeli (Stone, 1999).

[14] LSD ali lizergid je bil prvotno FBI-jevski »serum resnice«, katerih uporaba naj bi pri sumljivih ujetnikih povzročila iskreno odgovarjanje na določena vprašanja. Pripravek je nato prešel izven laboratorijskih zidov v popularne nočne klube in načel pravo psihadelično revolucijo.

Leave a Reply

Your email address will not be published.