Za stekli užitka 2/2

Naš pogovor je šel nekako takole…

 

Hi! Do you speak English?

Yes, of course, who doesn’t? (smeh)

 

Duhovit odgovor, spogledava se v nejeveri nad najino srečo … pa saj to … ne more biti … res …

 

Neža: Sva študenta, ki zelo spoštujeta tvoje delo in bi ti rada zastavila nekaj vprašanj v zvezi s tvojim poklicem. Bo zelo kratko in imava 50 evrov.

(Malce skeptično) Hmm, za par je tarifa 100 evrov za 15 minut.

 

Mark priskoči na pomoč: Ne, ne, nič dotikanja, samo kratek pogovor, obljubiva.

Obraz se ji razjasni, popravi si koder in naju z nasmeškom naslade, ki ga lahko obrodi le obljuba lahkega zaslužka, povabi naprej skozi ozka vrata, po stopnicah navzdol, naravnost v drugi krog pekla. To je bilo to, cel teden načrtovanja, spreminjanja strategij, neprespanih noči, in sladkih zavrnitev, nama pa je končno uspelo prestopiti pravi prag pregrehe. Namesto zmagoslavja, se nama v želodec naseli kolonija kamnov.

Kamorkoli pogledava, vse je obdano s ploščicami v najbolj ceneni marelični barvi, vključno s površino, ki naj bi služila za posteljo. Ta je bila prekrita z mikroskopsko tanko plastično vzmetnico, ki je bolj spominjala na modre blazine pri športni vzgoji, vključno s potnimi sragami na njej. Ker naju le radovedno opazuje, jo prosiva, če se lahko usedeva na posteljo. Plaščev ne slečeva, kljub vročini v sobi, čas je v podzemlju denar. V nosnice nama udari nezamenljiv vonj po lepljivi, prepoteni koži, kokosovem mleku za telo in industrijskih čistilih, vse zloženo ob umivalnik. Olfaktorni dražljaj nama za trenutek odvzame rdečo nit misli, ko se skušava zbrati, in skoraj pozabiva plačati. Ona se smeji, naju preučuje, in pod drobnogledom umetnih trepalnic, ki so spominjale na stil japonskih harajuku girls, končno začneva z vprašanji.

 

Kako ti je ime?

Candy.

 

Candy, midva sva študenta psihologije, in se trudiva razbiti določene stereotipe o tvojem delu, ki še trdno stojijo v Sloveniji, od koder prihajava. Želiva si začeti z intervjujem, ki bo objavljen v reviji, a tvoji podatki bodo v celoti zakriti.

Hahaha, psihologa sta? Kako smešno, jaz tu študiram kriminalistično psihologijo.

 

Uu, odlično, še dobro da nisva odnehala in šla nazaj v hostel, kajti ta priložnost je predobra. Nihče prej nama ni želel dati intervjuja, veš …

Ah, kakšna neumnost, pa tako lahkih 50 evrov! Saj se samo pogovarjamo, to ni nič takega.

 

Koliko si stara in koliko časa že opravljaš to delo?

Stara sem 23 let, spolna delavka pa sem zdaj že eno leto.

 

Od kod si in kako to, da si prišla v Amsterdam?

Sem švedinja in sem sem se preselila, ker sem izvedela, da je to zelo odprto mesto, kjer se lahko zabavaš, brez da bi te obsojali. Hkrati pa veliko zaslužiš.

 

Je medicinska sestra tvoja stalna oprava ali jih menjaš?

Menjam jih glede na počutje, imam pa tudi kostum vojakinje in policistke. To je veliko bolje, kot biti le v preprostem perilu, moški imajo radi preobleke.

 

Kakšne so tvoje najljubše stranke? Kdaj jim najraje ustrežeš?

Če pridejo v skupini ali v paru.

 

Povedali so nama, da naj bi bili turisti najslabše stranke. Kakšne so tvoje izkušnje?

Ne, sploh ni res. Nizozemci so najslabši, saj se želijo vedno izpogajati za ceno 30 evrov in ne pokažejo spoštovanja. Turisti dobro plačajo in se nikoli ne pogajajo za ceno. Najraje imam Britance, ker so prijazni. So pa tudi najlažje stranke, saj cel teden pijejo in kadijo travo, ko pa končno zberejo pogum za obisk pri meni, se uležejo na posteljo in ne zmorejo nič več. To je najlažje zaslužen denar.

 

Se kdaj počutiš krivo, ali pa pomisliš, da morda nisi dovolj privlačna, ker jih ne moreš zadovoljiti?

Hahaha, kje pa! Sami so si krivi, kaj pa pijejo toliko.

 

Koga ne bi nikoli spustila skozi okno?

Črnca.

 

Zakaj? (skušava ohraniti mirno kri)

Enostavno ne.

 

Kako si začela s tem delom in ali si koga prosila za nasvete, kako se lotiti vsega?

Prijateljica je to delo že dlje časa delala in mi je povedala, kako se lahko tega tudi sama lotim. Vendar mi več kot to ni pomagala, vse ostalo sem se naučila sama. Saj ni ravno rocket science hahahaha. Malo si pogledaš na internetu, kakšne kategorije [pornografije] vse obstajajo in kakšni fetiši se dosti pojavljajo.

 

Kakšna je bila tvoja prva stranka in kako si se počutila ob tem?

Bil je grozen starejši moški. Ni mi bilo všeč, ker takrat še nisem bila prepričana, kako kaj početi in nisem vedela, kako mu reči ne. Potem se tega hitro naučiš.

 

Zdaj izgledaš zelo samozavestna, ko govoriš o svojem delu. Kaj ti lahko vseeno načne to samozavest?

Res je, to pride s časom. Jaz imam dovolj prometa, tudi če komu nisem všeč. Ni mi na primer treba trkati po steklu kot druge punce, ki so slabše. Do mene pridejo sami od sebe. Je pa res težko kdaj stati v oknu, saj vidiš, ko se mimo sprehajajo skupine moških in s prstom kažejo nate, ter komentirajo kako izgledaš. Včasih se kdo spači, kot da sem grda, in me takoj zaskrbi, če mi lasje čudno stojijo. Vendar se na koncu zmeraj opomnim, da je z njimi nekaj narobe, če to počnejo.

 

Uživaš v svojem delu? Si ponosna nanj?

Uživam zelo, saj se vedno sama odločam česa si želim in s kom. Imam popolno kontrolo. Na svoje delo pa nisem ravno ponosna, sram pa me tudi ni.

 

Torej, tvoji prijatelji in družina vedo kaj delaš?

Uff, sploh ne, nihče ne ve. Če bi izvedeli bi bila katastrofa, saj so doma zelo konzervativni in tega ne bi dobro sprejeli. Prijatelji tudi ne vedno. Na faksu nihče ne ve.

 

Kakšen je protokol, ko si nekdo želi preživeti čas s tabo?

Najprej ocenim skozi okno, ali jim lahko zaupam in ali so mi všeč. Potem jih povabim naprej, se domenim za ceno in vztrajam, da mi vnaprej plačajo. Potem jih povabim, da se slečejo. Uporabljam samo kondome, brez zaščite nikoli. Včasih jim rečem, naj si v umivalniku umijejo spolovilo. Sama se stuširam takoj, ko je akta konec. Vedno sem varna. Če me hoče nekdo prisiliti v kaj, samo pritisnem na eno izmed stikal ob postelji.

 

Kaj pa poljubljanje? Je to, da se ne poljubljate, le urbani mit?

Res je, to ni všteto v ceno. Če pa mi je moški všeč, bom pustila, da me poljubi, a le za doplačilo.

 

Delaš tudi med menstruacijo? Potrebuješ kakšne vzpodbude v obliki drog ali alkohola, da greš delati?

Nikoli ne delam med menstruacijo, ker se ne počutim lepo in sem godrnjava. Nekatere punce uporabljajo mini gobice, da lahko delajo ves čas in uporabljajo crack za vzpodbudo. Jaz ne maram alkohola, niti drog. Vedno sem trezna na delu.

 

Kako je z ljubeznijo na delovnem mestu?

Imam nekaj moških, ki so postali stalne stranke in ves čas prihajajo. Nikoli pa se ne zaljubim vanje, oziroma z njimi nimam afer. To ni dobro za posel. Takoj ko se preoblečem in grem domov, sem druga oseba, ločnica je zelo jasna.

 

Katere fetiše najpogosteje srečaš na delu?

Pogoste želje so za skupinski seks in dominacijo, a le v smislu kakšnih lahkih klofut. Veliko je tudi želja, da na moških uporabim strap-on in bič. Drugače pa so pogoste želje, da jim uriniram in izločam blato v usta. Precej čudno mi je bilo in na začetku sem se komaj navadila, da sem se znebila predsodkov. A če si tega želijo in plačajo, ni problema.

 

Še kakšna neprijetna izkušnja, ki bi ti zelo ostala v spominu?

Hahaha, ja … Enkrat me je prišel nek nizozemec vprašati, ali so moje prsi polne mleka. Zlagala sem se mu, da so, in ga spustila noter. Rekel je, da bi plačal, če ga lahko podojim. To je bilo pa tako čudno, da ne vem, če bi še kdaj ponovila.

 

Kaj pa jim najraje delaš? Ali vsakič dosežeš orgazem na delu?

Hodim po njih v petah. Nikoli se ne bojim, da bi jim kaj polomila, saj so si sami krivi! Orgazem pa doživim le včasih, ko mi je kdo všeč, če ga pa ne, pa tudi ni važno, že sama potem poskrbim zase ob drugih priložnostih.

 

Kako pogosto delaš? Si poskusila tudi druge oblike dela, za katere ne potrebuješ najemati okna?

Delam pet dni na teden, v povprečju imam na dan 20 strank. Lahko pa tudi nobene, odvisno od dneva. Na začetku sem poskusila tudi s spletno stranjo, podobno kot escort, a je ogledov takih strani na tisoče, ne pokliče pa te nobena resna stranka. Samo zafrkavali bi se preko telefona. Delo v teh izložbah mi je veliko bolj všeč, saj je zelo urejeno in lahko osebo na mestu precenim.

Se pari kdaj oglasijo po nasvete za njihovo spolno življenje?

Nikoli (smeh). Pa tudi raje bi se jim vse zmislila, saj nisem terapevtka za spolnost hahaha!

 

Najino razmišljanje, če sva pozabila vprašati kaj pomembnega, je Candy prekinila z mislijo, da se je naš čas iztekel. Lepo sva se ji zahvalila za vse povedano in ji zaželela srečo.

Naslednje jutro je osvetlilo nadrealizem preteklih noči še z druge perspektive. V enem izmed muzejev najstarejše obrti sveti drobna rdeča svečka, okoli katere so na stenah zapisane le nekatere tragične zgodbe spolnih delavk, ki so umrle pod rokami svojih strank in ostalih okrutnežev. Zadnje v vrsti spoznanj je bilo zavedanje njihove ranljivosti in stigmatiziranosti poklica, ki v sozvočju s svobodnjaškimi obljubami mesta, pušča za seboj težak odmev.

Najlepša hvala skupini Obštudijcev za zajeten delež donacij. Prav tako hvala vsem udeležencem, ki so s svojimi individualnimi vložki omogočili pričujoč intervju.

Leave a Reply

Your email address will not be published.