Tujina: strah ali priložnost?

V 21. stoletju globalizacija vedno bolj pritiska na ljudi. Družbene, politične in ekonomske spremembe nas silijo k nabiranju novih poklicnih izkušenj, pri tem pa nas pot vedno pogosteje vodi v tujino. Mnogo ljudi želi boljšo zaposlitev in življenjske razmere, spet drugi pa v tujini vidijo alternativno rešitev brezposelnosti v matični državi. Izkušnje v tujini za delavca pogosto pomenijo večjo konkurenčnost na trgu dela. Tako se pojavlja vprašanje: ali tujina predstavlja strah ali novo (življenjsko) priložnost?

 

Kaj o tem pravijo pretekle raziskave?

V mednarodni raziskavi (Ipsos, 2013) so ugotovili, da bi delo v tujini zelo verjetno sprejela četrtina anketiranih, tretjina pa jih o tej možnosti razmišlja. Najpogosteje bi se za to odločili mladi, stari pod 35 let, pri čemer se verjetnost za selitev s starostjo manjša. V Sloveniji se je z odnosom mladih do dela v tujini ukvarjala T. Brkić (2012). Ugotovila je, da sta dobri dve tretjini anketiranih mnenja, da je možnost zaposlitve v Sloveniji slaba ali zelo slaba, zaradi česar skorajda vsi razmišljajo o delu v tujini. Kot najpomembnejši dejavniki za odločitev so se izkazali plačilo, nove izkušnje, boljši delovni pogoji in večja možnost zaposlitve.

 

Kaj si o tem mislijo nekateri Slovenci?

Zanimal nas je odnos Slovencev do dela v tujini, pri čemer smo se usmerile tudi na delovno aktivno prebivalstvo. O čem razmišljamo, ko premišljujemo o odhodu na delo v tujino? Kaj nas najbolj skrbi? Kaj nas pri tej možnosti najbolj privlači? Ta vprašanja smo zastavile skoraj 600 udeležencem raziskave. Postavile smo jih v hipotetično miselno situacijo, saj so se morali med reševanjem anketnega vprašalnika vživeti v situacijo, da jim je delodajalec ponudil delo v tujini za obdobje treh let. Ob tem so morali presoditi pomembnost določenih dejavnikov pri odločanju, ali bi delo sprejeli ali ne. S tem smo želele ugotoviti pomisleke, skrbi in priložnosti, ki jih naši udeleženci vidijo v tovrstni situaciji.

 

Med domom, tujino in delom

Izkazalo se je, da bi hipotetično ponujeno delo v tujini za obdobje treh let zagotovo sprejela manj kot petina Slovencev, kar je manj kot v drugih državah. Sicer pa so Slovenci glede ideje o delu v tujini dokaj enakomerno razdeljeni – približno polovica jih razmišlja o tujini, polovica pa bi raje ostala doma. Pri tem bi se jih polovica za delo v tujini odločila le v primeru, da bi jim delodajalec ponudil vsaj dvakrat višjo plačo od trenutne. Bolj je verjetno, da se bodo za tujino odločile osebe moškega spola, prav tako pa se z idejo o odhodu najpogosteje poigravajo mladi do 30. leta. Presenetljivo pa se želja po odhodu ni povezovala z izobrazbo.

 

Zakaj da, zakaj pa ne?

Pri odločanju, ali bi udeleženci sprejeli službo v tujini, so se kot najpomembnejši dejavniki za delo v tujini izkazali trije. Prvi je primernost države, še posebej njena varnost in politična stabilnost, sledili pa sta še višina plače ter vsebina dela in priložnosti, povezane z njim. Poleg pričakovanj pa so pri presojanju o tako pomembni odločitvi pomembni tudi dejavniki proti delu v tujini, ki na plano prihajajo večinoma v obliki skrbi in strahov. Najbolj bi Slovence obremenjevali izguba partnerskega odnosa in slaba plača, na samo verjetnost odločitve za odhod pa je pomembno vplivalo še pogrešanje družine in prijateljev. Poleg navedenih so anketiranci izpostavili tudi skrbi glede prilagoditve na novo okolje, občutkov osamljenosti in domotožja.

 

Največje skrbi nekaterih udeležencev

»Preprosto sem zelo navezana na družino in njena odsotnost bi najbrž vplivala na številne druge dejavnike, kot so osamljenost, izguba partnerja, nesrečnost, vse to pa bi potem vodilo v slabšo produktivnost na zaposlitvenem področju.«  

»Občutek osamljenosti, dokler ne bi spoznala novih ljudi in sodelavcev, saj zase menim, da je zelo pomembno, da se v novem okolju počutim domače in da imam ob sebi nekoga, ki mi pomaga.«

»Ali bi se lahko vrnila domov in opravljala službo doma, če bi želela?«

»Partnerski odnos. Ta je bolj pomemben kot denar, kariera.«

 

Poskrbimo za svoje zaposlene

Opremljeni z znanjem o najpogostejših strahovih, skrbeh in pričakovanjih, povezanih z odhodom v tujino, lahko zaposlene bolje pripravimo na spremembo ter poskrbimo za njihovo blagostanje in učinkovitost v novem okolju. Ena od glavnih nalog organizacije pri premeščanju zaposlenih v tujino je prepoznati tiste zaposlene, ki so najbolj primerni kandidati za delo v tujini. Pomembno je, da pred odločitvijo in odhodom poudarimo vse priložnosti in koristi, ki jih lahko pridobijo na podlagi tovrstne izkušnje, kot so karierni razvoj, večja zaposljivost in več poznanstev, prav tako pa naslovimo tudi največje skrbi, ki se ob odhodu pojavijo. Hkrati mora delodajalec poskrbeti za strokovni in osebni razvoj zaposlenega ter se z njim pred odhodom pogovoriti o možnostih po vrnitvi domov. Odhod na delo v tujino bi zelo olajšale tudi pomoč delodajalca pri urejanju birokratskih zadev (npr. pri iskanju in urejanju bivališča, zdravstvenega zavarovanja itn.), zagotovitev jezikovnih tečajev, ki bi zaposlenim omogočali lažjo prilagoditev na novo kulturno in socialno okolje, ter morda tudi izpostavitev različnih dejavnosti, ki so v novi državi na voljo, pri katerih bi lahko sodelovali in tako širili svojo socialno mrežo. Predvsem se je treba osredotočiti na socialne odnose zaposlenih in na načine, kako bi le-te ohranili, npr. z nudenjem dovolj pogostih obiskov družine ali pa odhodov domov (npr. s kritjem potnih stroškov).

Tema pričakovanj in skrbi delavcev pred odhodom na delo v tujino je zagotovo pereča in zelo aktualna, hkrati pa še precej neraziskana, zaradi česar je nadaljnje raziskovanje še kako potrebno. Osebni in psihološki vidiki kandidatov za delo v tujino so pogosto spregledani, vendar imajo velik vpliv na učinkovitost in uspeh delavca v novem okolju, posledično pa tudi ob vrnitvi v matično organizacijo oz. podjetje. Zato vodilne pozivamo k večji pozornosti in upoštevanju navedenih dejavnikov pri izbiri in upravljanju z zaposlenimi, ki se odpravljajo v tujino.

 

Literatura

Brkić. T. (2012). Odnos mladih do dela v tujini. Diplomsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.

Ipsos (2013). Mobilising talent: The global mobility challenge. Sneto z naslova:

http://www.bdointernational.com/Publications/BDO-Survey-Mobilising-talent/Documents/BDO%20Mobilising%20Talent_070513_small.pdf

Leave a Reply

Your email address will not be published.