PSIHOLOGIJA IN FILM: American history X

American History X je globoka in presunljiva drama o posledicah rasizma, nesprejemanja in močne ideologije, ki na koncu pripelje do uničenja družine. Film nazorno uprizarja ekstremizem v Ameriki in odločen boj glavnega igralca, da bi se spremenil in rešil brata, po tem ko je sam živel življenje polno nasilja in predsodkov. Zgodbo spremljamo skozi oči Dannyja Vinyarda, ki v svojem bratu Dereku vidi idola, saj se je skušal maščevati za očetovo smrt. Derek se je oklepal filozofije sovraštva in postal karizmatičen vodja lokalne bande neonacistov. Kljub svoji visoki inteligenci pa se njegova podžigalna dejanja zaključijo s krutim umorom dveh afroameričanov in pristankom v zaporu. Tri leta kasneje vsi pričakujejo Derekovo vrnitev. Njegova mama Doris, njegova punca Stacey in še posebej Danny, ki že komaj čaka na bratovo ljubezen in njegove napotke. Na dan Derekove izpustitve iz zapora Danny odda v šoli esej o Hitlerjevem delu – Mein Kampf. Razjarjeni ravnatelj ukaže Dannyju, da napiše nov esej o okoliščinah, ki so privedle Dereka v zapor. Skozi pripovedovanje izvemo ozadje zgodbe obeh bratov. Toda Danny ne ve, da je Derek spremenjen človek. Sovraštvo zanj ni več čast in se sramuje svoje preteklosti, zato poskuša rešiti Dannyja in družino pred nasiljem, ki se je zgrnilo v njihov dom. Zgodba se konča tragično, saj Dannyja ustrelijo pripadniki temnopolte tolpe.

Kako izzvati slabo v dobrih ljudeh? Zimbardo (2008) se otepa zgolj dispozicijskega pristopa in se ne sprašuje le o tem kakšne značajske lastnosti, nagnjenja, osebnosti se povezujejo s slabimi, nemoralnimi dejanji. V prispodobah pove, da ljudje niso »slaba jabolka«, da se sami po sebi ne rodijo slabi, temveč se ukvarja z raziskovanjem situacijskih dejavnikov – raziskuje kaj je krivo za tako početje, kakšen je kontekst in sistem v katerem ljudje delujejo ter zopet govori o prispodobi »soda« kot okolja, ki lahko sproži neverjetne reakcije. Pravi, da je pomembna močna ideologija, ki opravičuje vsa dejanja oz. sredstva, ki privedejo do cilja. Nadalje govori o majhnem prvem koraku in nato o uspešnem povečevanju teh malih akcij, ne da bi se ljudje zavedali, da vodijo v resnična zla dejanja. Avtoriteta in spoštovanje avtoritete sta izreden faktor, ki podpirata ideologijo, saj smo že kot otroci poosebili, da je avtoriteto potrebno spoštovati in ji skorajda slepo verjeti. Ta vodja sprva kaže empatična čustva, v resnici pa se za tem skriva avtoritarna pošast, kot jo imenuje Zimbardo. Pomembna so pravila, ki jim ljudje sledijo in jih upoštevajo. Iz psihološkega vidika je tudi zelo pomembno, da ljudem in dejanjem, pripišemo oziroma spremenimo pomen, da je ta bolj sprejemljiv. Seveda je potrebno tudi priskrbeti socialne modele za primerjavo, da se lahko ljudje ravnajo skladno z njim. Na koncu pa je treba dovoljevati tudi odklonilna verbalna mnenja (na primer izražanje želje po prekinitvi), pri čemer pa moramo osebo spodbujati in vztrajati pri tem, da se vede skladno s tem, kar od nje pričakujemo. Te dejavnike in tudi druge koncepte z Zimbardovega predavanja in knjige Luciferjev efekt smo povezale s filmom American History X.

Celotno dogajanje filma se vrti okrog prepričanj in dejanj glavnih junakov. Tu govorimo o ideologiji, saj je njena definicija ravno to, skupek vrednot, prepričanj in idej o družbi, ki si jih deli določena skupina ljudi (Radenković, 1961). V primeru filma je predstavljena ideologija skin-headov, ki poveličuje neonacizem. To vidimo v tem, da ima Dereck vtetovirano veliko svastiko na prsih, tudi Danny ima v svoji sobi veliko svastiko in celo plakate Hitlerja. Ni pa prisotno le materialno priznavanje nacizma, za nas je predvsem pomembno opazovanje njihovega mišljenja in vedenja, ki je posledica tega mišljenja. Kot zanimivost lahko navedemo, da se je ta subkultura pojavila v zgodnjih 50-ih letih, v Veliki Britaniji, od tod pa se je kmalu razširila po svetu. Takrat je šlo zgolj za skupino, ki jih je povezovala predvsem enaka glasba, stil oblačenja in življenjski slog. Šele od 60-ih let povezujemo to subkulturo s politiko (Knight, 1982). Kot večina subkultur se tudi skinheadi pojavljajo v različnih verzijah in vsaka skupina zagovarja nekoliko različne motive in prepričanja. V izbranem filmu vidimo zelo ekstremno obliko pojavnosti skinhead idelogije. Zelo odkrito in kljubovalno nastopajo s svojimi fašističnimi emblemi, kar vidimo v tem, da neprikrito izražajo svoje mnenje glede priseljencev v Ameriki, predvsem glede temnopoltih (Radenković, 1961). Zagovarjajo neonacizem, vendar ne v smislu ponovnega globalnega vzpona Nemčije, temveč promovirajo idejo o očiščenju človeštva vseh ras, ki niso belci. Temu gibanju rečemo tudi »white power skinhead«. Že samo ime gibanja nam pove, da zagovarjajo zgolj pravice bele populacije in zavračajo idejo vseh ostalih ras. Tu govorimo o rasizmu, ki temelji na predsodkih o rasnih razlikah med ljudmi, le-ti pa se lahko kažejo zgolj v miselnosti, lahko pa tudi v ravnanju. Pod miselnost sodi predvsem diskriminacija, kjer gre za neenako obravnavanje ljudi (Griffith idr., 2007). V filmu se je to pokazalo preko izjav Dereka, ki je obtožil pripadnike temnejše rase, da jim je vseeno za Ameriko in da samo odžirajo denar državi, saj vsi živijo od socialne pomoči ali pa prekupčujejo z drogo. Obtožil jih je tudi umora njegovega očeta, saj le-ta ne bi bil ubit, če ne bi bil tako »dober«, da je gasil požar v črnski soseski. Diskriminacijo vidimo tudi preko očetovega mnenja o črncih, ko pove zgodbo o tem, kako sta službo dobila dva temnopolta, kljub temu, da nista imela najboljših rezultatov. Želi povedati, da on kot belec čuti diskriminacijo, saj so uvedli kvote koliko drugih ras mora delati v javnem sektorju. Država je s tem pokrbela, da priseljencem omogoči enake možnosti za delo kot ostalim. Kot že omenjeno pa se rasizem odraža tudi v vedenju in dejanjih, kar je je nazorno pokazano v obravnavanem filmu (Griffith idr., 2007). Primer je, ko skupina skinheadov, z Derekom na čelu, napade neko trgovino, ker jo vodi Korejec ki je zaposlil 40 priseljencev. Zaradi nezadovoljstva, da je zaposlil priseljence in ne po Derekovo »prave Američane«, napadejo in uničijo trgovino, pretepejo in se izživljajo nad zaposlenimi.

Ideja neonacizma jim je blizu tudi zato, ker jo vidijo kot brezobzirno moč, ki ne vsebuje moralnosti. Pomembno pa je poudariti dejstvo, da ti mladi zagovorniki sodobnega nacizma niso doživeli vojne, dostikrat se je ne spominjajo in zato jo lahko vidijo kot neko dramatično pustolovščino (Radenković, 1961). Točno to vidimo tudi v filmu, saj si mladi skinheadi v resnici ne predstavljajo dobro čemu sledijo, kar lepo vidimo skozi lik Dannya, ki je idejo neonacizma zagovarjal dokler jo je zagovarjal tudi njegov brat. Ko pa je Derek spoznal, da nima prav, je mnenje spremenil tudi Danny. Vsi ostali pripadniki skupine obritoglavcev so del gibanja zgolj zaradi vpliva Camerona in Dereka, ki sta jih prepričala, da je ta ideologija edina prava. Kot že zgoraj omenjeno, je pravzaprav velika večina obritoglavcev v tem filmu del skupine, ker imajo zmedeno sliko o svetu in ne vedo točno kaj želijo, zato slepo sledijo neki avtoriteti. Kljub temu pa menijo, da s svojimi dejanji delajo dobro za človeštvo, da sodelujejo pri nečem večjem in da imajo zato nekakšno moč. Dejstvo, da dejansko ne vedo dobro čemu sledijo pa vidimo tudi preko dogajanja v zaporu. Predvsem zaradi podobnega zunanjega izgleda in želje po varnosti, se Derek v zaporu pridruži skupini skinheadov, ki tudi služi zaporno kazen. Kmalu spozna, da njihovo razmišljanje ne sovpada z načeli neonacistične ideologije, ki poudarja večvrednost bele rase. Derek se zave, da je pripadnost tej subkulturi v večini zgolj krinka za druge in da s tem slepijo tudi sami sebe. To vidimo takrat, ko eden od obritoglavcev brez prikrivanja prekupčuje drogo, ki jo prejema od Mehičanov. Derekovo spoznanje vidimo v izjavi: »Za nič se ni zavzemal. Nihče od njih se ni.« Njegova ugotovitev izraža veliko razočaranje nad njegovimi t.i. somišljeniki. Kljub visoki angažiranosti za delovanje te neonacistične skupine skinheadov, na koncu Derek spozna, da je celotna ideologija zgrešena, zato se tudi sam spreobrne. Težava je v tem, da ostali člani nadaljujejo že prej zasnovane ideje in ne mislijo s svojo glavo, temveč zgolj slepo sledijo temu prepričanju. Že povsem na začetku te razprave se torej lahko vprašamo kako je možno, da so ljudje tako privrženi nekemu konceptu, ki je povsem neutemeljen in večini ljudi nerazumljiv? Na to vprašanje odgovarjamo v naslednjem prispevku, preko ostalih konceptov, ki so pomembni za razumevanje zakaj se ljudje obnašajo tako kot se.

Leave a Reply

Your email address will not be published.